"ŽLIČKARJI" GRENIJO DELO CESTARJEM - Središče Kranja obnovljeno tudi z evropskim denarjem

Ceste skozi središče mesta Kranja se temeljito spreminjajo. Mestna občina Kranj se je lotila t.i. projekta Slovenski trg, ki obsega obnovo cest in ulic ter komunalnih naprav, vse skupaj v vrednosti skoraj 4,7 milijona evrov. Tri četrtine investicijske vrednosti je pridobila občina iz evropskih sredstev za regionalni razvoj, eno četrtino pa bo plačala sama.

Po končanju del se bo prometni režim skozi Kranj precej spremenil. Na spodnjem vstopu v mesto pod Jelenovim klancem bo zgrajeno krožišče, enako tudi na severnem vstopu na t.i.Bekselnu. Poleg omenjenih dveh krožišč bodo obnovljene še Koroška cesta od Gorenjske banke do Gimnazije, del Bleiweisove, celotna Stritarjeva ulica, del Gregorčičeve ulice od Stritarjeve do navezave na Maistrov trg, ulica Slovenski trg mimo občinske stavbe in Ljubljanska cesta od Savskega mostu do Koroške ceste. Ulica Slovenski trg mimo znanega Globusa bo obnovljena kasneje, po izgradnji garažne hiše pod Slovenskim trgom.

Vodja projekta Brane Markelj iz službe Inženiring nam je zaupal, da so po zahtevnih pogajanjih delo razdelili med tri izvajalce: vodilni partner Cestno podjetje Kranj in partner Gradbinec Kranj sta dobila po dobrih 35% del, drugi partner Gratel pa 25%. Cestno podjetje Kranj je dobilo vsa dela na zgornjem ustroju, celotno Stritarjevo ulico in zidove na Jelenovem klancu, vključno z izgradnjo obeh krožišč. V tem trenutku je dokončana celotna Stritarjeva ulica, izdelani sta obe krožišči skupaj z navezavama na Koroško in Bleiweisovo cesto, Gradbinec pa zaključuje tlakovanje Gregorčičeve ulice. Na Jelenovem klancu so izdelani podporni zidovi, velike zastoje pri gradnji pa povzročajo arheološke raziskave in lastnik stavbe na dnu klanca. Arheologi so začeli z izkopavanji lani jeseni, obseg raziskav pa je še nepredvidljiv, saj so na vzhodnem robu ceste našli ostanke staro slovanske hiše.

Prometni režim v centru Kranja se bo torej po končani gradnji precej spremenil. Parkiranja na Slovenskem trgu ob občini in na Gregorčičevi za Globusom (bodoči knjižnici) ne bo več. Ostala bodo le parkirišča za Delavskim domom ter za in pred občinsko stavbo. Dostop do njih bo možen po Stritarjevi ulici mimo kina Center. Prav tako bo za promet zaprta Gregorčičeva ulica za novo knjižnico in okrog Stare pošte. Tam bo možen le dovoz za dostavo in imetnike dovolilnic za staro mestno jedro. Upajmo, da bodo predvideni ukrepi pripomogli tudi k oživitvi starega Kranja, ki v zadnjih letih počasi umira, saj se je utrip mesta preselil v nakupovalne centre na obrobju.

Marjan Bajt

 

Na podlagi statuta delniške družbe CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, KRANJ, sklicujem

SKUPŠČINO DELNIČARJEV

ki bo dne 26.08.2010 ob 10.00. uri na sedežu družbe, Jezerska cesta 20, KRANJ z naslednjim dnevnim redom:

1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti, ter izvolitev organov skupščine.
   Predlog sklepa: Na predlog uprave se za predsednika skupščine izvoli Franc Kosi, za preštevalca glasov se izvolita Mirjana Čebulj in Damijan Pestotnik. Za notarja se povabi g. Vojko Pintar.
2. Seznanitev skupščine s poročilom nadzornega sveta
3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter seznanitev delničarjev o prejemkih članov organov vodenja in nadzora v letu 2009.
   Predlog sklepa: Bilančni dobiček po bilanci stanja za leto 2009, v znesku 4.306.802,00 EUR, se v znesku 3.000.000,00 EUR razporedi: v druge rezerve, v znesku 1.306.802,00 EUR pa ostane nerazporejen.
   Upravi in nadzornemu svetu se podeli razrešnica, s katero se potrdi in odobri njuno delo v poslovnem leto 2009. Uprava družbe je delničarje na skupščini seznanila s prejemki članov organov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v preteklem poslovnem letu 2009.
4. Sprejem sklepa o izbrisu in vpisu novih dejavnosti družbe in uskladitev besedila statuta s sprejetim sklepom o vpisu dejavnosti.
   Predlog sklepa: Na predlog uprave se sprejme sklep o izbrisu in vpisu novih dejavnosti v skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in uskladi besedilo statuta s prejetim sklepom o izbrisu in vpisu dejavnosti.
5. Sprejem sklepa o uskladitvi besedila statuta družbe z določili ZGD-1 C in sprejetimi spremembami dejavnosti v 4. točki ter sprejem prečiščenega besedila statuta.
   Predlog sklepa: Na predlog uprave se sprejme sklep o uskladitvi besedila statuta družbe z določili ZGD-1 C in sprejetim sklepom o uskladitvi dejavnosti pod 4. točko te skupščine ter sprejme prečiščeno besedilo statuta.
6. Imenovanje revizorja za leto 2010
   Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja za leto 2010 imenuje revizijsko družbo Roedl&Partner, d.o.o., iz Ljubljane.

Predlogi sklepov, letno poročilo z mnenjem revizorja in poročilo nadzornega sveta, so delničarjem na vpogled v tajništvu družbe Jezerska cesta 20, KRANJ, dan po objavi zasedanja skupščine, vsak delovnik od 10.00 do 13.00.
Delničarji katerih skupni delež presega dvajsetino osnovnega kapitala, lahko sedem dni po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo priložiti pisni predlog sklepa in obrazložitev.
Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo predloge sklepov. Razumno utemeljeni predlogi sklepov, ki so prispeli na sedež družbe sedem dni po objavi sklica skupščine se objavijo in sporočijo na način določen v 296. členu ZGD-1.
Delničarji lahko na skupščini postavljajo vprašanja in zahtevajo podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda ter izvršujejo pravico do obveščenosti v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1.
Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v centralni register KDD, d.d., konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine ali njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci, ki morajo predložiti družbi pisno pooblastilo, kjer ostane shranjeno. Udeležbo na skupščini je treba prijaviti upravi družbe s pisno prijavo, ki mora prispeti na sedež družbe najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Prijavljeni udeleženci so se dolžni, vsaj pol ure pred pričetkom skupščine, vpisati v seznam udeležencev skupščine.

Direktor
Branko Žiberna, dipl.inž.grad.

 

Na podlagi statuta družbe CPK INVEST, družba pooblaščenka, d.d., Jezerska cesta 20, KRANJ, sklicujem

SKUPŠČINO DELNIČARJEV

ki bo dne 26.08.2010 ob 9.00. uri na sedežu družbe, Jezerska cesta 20, KRANJ z naslednjim dnevnim redom:

1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti, ter izvolitev organov skupščine.
   Predlog sklepa: Na predlog uprave se za predsednika skupščine izvoli Franc Kosi, za preštevalca glasov se izvolita Mirjana Čebulj in Pestotnik Damijan. Za notarja se povabi g. Vojko Pintar.
2. Seznanitev skupščine s poročilom nadzornega sveta
3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter seznanitev delničarjev o prejemkih članov organov vodenja in nadzora v letu 2009.
   Predlog sklepa: Bilančni dobiček po bilanci stanja za leto 2009, v znesku 769.126,00 EUR, se v znesku 500.000,00 EUR razporedi: v druge rezerve, v znesku 269.126,00 EUR pa ostane nerazporejen.
   Upravi in nadzornemu svetu se podeli razrešnica, s katero se potrdi in odobri njuno delo v poslovnem leto 2009. Uprava družbe je delničarje na skupščini seznanila s prejemki članov organov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v preteklem poslovnem letu 2009.
4. Sprejem sklepa o izbrisu in vpisu novih dejavnosti družbe in uskladitev besedila statuta s sprejetim sklepom o vpisu dejavnosti.
   Predlog sklepa: Na predlog uprave se sprejme sklep o izbrisu in vpisu novih dejavnosti v skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in uskladi besedilo statuta s prejetim sklepom o izbrisu in vpisu dejavnosti.
5. Sprejem sklepa o uskladitvi besedila statuta družbe z določili ZGD-1 C in sprejetimi spremembami dejavnosti v 4. točki ter sprejem prečiščenega besedila statuta.
   Predlog sklepa:Na predlog uprave se sprejme sklep o uskladitvi besedila statuta družbe z določili ZGD-1 C in sprejetim sklepom o uskladitvi dejavnosti pod 4. točko te skupščine ter sprejme prečiščeno besedilo statuta.
6. Imenovanje revizorja za leto 2010
   Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja za leto 2010 imenuje revizijsko družbo Roedl&Partner, d.o.o., iz Ljubljane.

Predlogi sklepov, letno poročilo z mnenjem revizorja in poročilo nadzornega sveta, so delničarjem na vpogled v tajništvu družbe Jezerska cesta 20, KRANJ, dan po objavi zasedanja skupščine, vsak delovnik od 10.00 do 13.00.
Delničarji katerih skupni delež presega dvajsetino osnovnega kapitala, lahko sedem dni po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo priložiti pisni predlog sklepa in obrazložitev.
Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo predloge sklepov. Razumno utemeljeni predlogi sklepov, ki so prispeli na sedež družbe sedem dni po objavi sklica skupščine se objavijo in sporočijo na način določen v 296. členu ZGD-1.
Delničarji lahko na skupščini postavljajo vprašanja in zahtevajo podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda ter izvršujejo pravico do obveščenosti v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZGD-1.
Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine ali njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci, ki morajo predložiti družbi pisno pooblastilo, kjer ostane shranjeno. Udeležbo na skupščini je treba prijaviti upravi družbe s pisno prijavo, ki mora prispeti na sedež družbe najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Prijavljeni udeleženci so se dolžni, vsaj pol ure pred pričetkom skupščine, vpisati v seznam udeležencev skupščine.

Direktor
Branko Žiberna, dipl.inž.grad.

 

PLANINSKO - SMUČARSKA ODPRAVA - Balkan tour 2010

Planinsko smučarska odprava slovenskih cestarjev, ki jo sestavljajo predstavniki slovenskih cestnih podjetij, DDC-ja, DRSC-ja in DARSA-a si je letos zadala cilj povzpeti se na najvišje vrhove nekdanje Jugoslavije: v Srbiji na 2169m visoki Midžor, v Erni Gori na 2523m visoki Durmitor in v BiH na 2386m visoki Maglić. Načrt odprave je bil tudi spust s turnimi smučmi nazaj v dolino.

Desetega marca smo se v poznih večernih urah odpravili preko Ljubljane, Zagreba, Beograda do Niša. Pozno popoldne naslednjega dne smo prispeli na Staro planino pod goro Midžor. Celo pot nas je spremljalo sneženje tako, da smo lahko ocenjevali in primerjali delo zimske službe pri nas in po nekdanjih jugoslovanskih republikah. Nastanili smo se v planinskem domu, kjer smo že zvečer napravili načrt za osvojitev našega prvega cilja. Po nočnem sneženju in celodnevni megli smo se poskušali vsaj približati vrhu, vendar je bila megla močnejša od nas. Tudi v drugem poskusu smo se morali obrniti, čeprav smo prišli malo višje kot prvi dan.Ker je bila vremenska napoved za cel teden slaba, smo se preko Kopaonika premaknili v narodni park Durmitor, ki leži na severozahodu Črne Gore. Tam nas je pričakalo lepo vreme z obilico novega snega. Nastanili smo se v znanem črnogorskem smučarskem centru Žabljak, ki je s svojimi 1450 metri nadmorske višine najvišje ležeče urbano naselje na Balkanu. Od tu so odlična izhodišča za osvajanje vrhov Durmitorja, ki jih je več kot 50, vsi pa so višji od 2200m. Zaradi novega snega in velike nevarnosti snežnih plazov nam najvišjega vrha z imenom Bobotov Kuk, ki je visok 2523m, ni uspelo osvojiti. V naslednjih dneh smo v prelepem vremenu turno smučali s kar nekaj malo nižjih in varnejših vrhov Durmitorja. Toliko naravnih lepot in raznolikosti, kot jih je zbranih tukaj v Narodnem parku Durmitor in pa velika gostoljubnost Črnogorcev ter njihova izvrstna tradicionalna kuhinja nas je tako prevzela, da bi še kar ostali.

Kljub temu, da nismo uspeli realizirati vseh ciljev na Balkan touru 2010 smo se vsi strinjali, da nas taka in podobna druženja povezujejo in tako pomagajo graditi pripadnost naši cestarski panogi. Tudi v prihodnje mislimo nadaljevati s tovrstnim povezovanjem slovenskih cestarjev. Z lepimi vtisi smo se srečno vrnili domov. Drago Čarman

 

KOMERCIALA DIHA Z ENIMI PLJUČI - Novi sodelavci prinesli svežino na področje visokih gradenj

Cestno podjetje Kranj je imelo v zgodovini svojega razvoja nekaj pomembnih prelomnic. Prva prelomnica se je zgodila leta 1962, ko je bilo podjetje ustanovljeno iz nekdanje Uprave za ceste, zadnja pa pripojitev SGP Tržič in ustanovitev hčerinske družbe leta 2005. V času od ustanovitve do pripojitve SGP Tržič je bila dejavnost podjetja pretežno omejena na področje vzdrževanja in gradnje cest. Sčasoma smo se začeli lotevati gradnje komunalnih naprav, s pridobitvijo betonarne pa tudi gradnje zidov, mostov in drugih betonskih zgradb. Leta 2006 se je služba Inženiring previdno lotila gradnje prvih individualnih hiš, po prihodu direktorja GP Tržič g. Geršaka, pa se je dejavnost na visokih gradnjah začela strmo dvigati.

Komercialna služba v podjetju je bila ves čas korak pred dogodki. Za novo dejavnost in povečan obseg dela je treba poiskati investitorje in skleniti pogodbe. Vodstvo podjetje se je zato odločilo okrepiti komercialno službo s strokovnjaki iz področja visokih gradenj. V tokratni številki Sindikalnega Informatorja smo se zato odločili predstaviti tri najpomembnejše ljudi, ki delajo v komercialni službi v matični in hčerinski družbi.

Stane Remic je kot vodja zelo zadovoljen s celotno ekipo. Ta sedaj šteje kar devetnajst ljudi, od tega šestnajst v Kranju in tri v Tržiču. "Ponosen sem nanje in ni mi treba zardevati pred investitorji" pravi. S svojimi pomočniki (v Kranju Mojca Guzelj in Igor Tavčar, v Tržiču Mojca Urbanec) tedensko usklajuje in razporeja delo. "Komerciala mora dihati z enimi pljuči" rad poudari Stane. Ponudbe pripravljamo po načelu prostih kapacitet, po teritorialnem načelu ali kako drugače. Pri tem ni pomembno kdo pripravi ponudbo, ker se nekatera dela prepletajo. Vedno poizkušamo najti najboljšo rešitev. "Leta 2000 smo pripravili 1300 ponudb, lani pa kar 2300" komentira povečanje poslov. Z razširitvijo dejavnosti na visoke gradnje se je spremenila struktura poslov. Tu nam manjka referenc, ki so pri pridobitvi posla zelo pomemben dejavnik. Trenutno je v slovenskem gradbeništvu velik problem likvidnost. Banke so zelo previdne pri dajanju posojil. "Vse to šteje na razpisih za pridobitev", del pove Stane.

Mojca Urbanec je zaposlena v GP Tržič od lanskega aprila. 31- letna univerzitetna diplomira na inženirka gradbeništva je bila zaposlena v Gradbincu, kjer je večino časa delala v komerciali. V tem času je pridobila tudi licenc o za prodajo nepremičnin, ker je Gradbinec gradil stanovanja za trg. V preteklem letu je sodelovala pri pridobivanju dela na objektih Proloco v Pred dvoru, Kolperna na Jesenicah, Domu Janka Benedika v Radovljici in drugih, ki so nekateri v zaključni fazi ali pa so že zaključeni. V letu 2010 se bodo začela dela na objektih Hala Oblak v Kranju, jeklena konstrukcija na balinišču v Tržiču, Zdravstveni dom skupaj s tremi dvojčki v Preddvoru, Vrtec v Cerkljah in tako dalje. V javno zasebnem partnerstvu z občino Škofja Loka bomo gradili dva stanovanjska bloka po devet stanovanj, ki bodo vseljiva konec leta. Pravi, da je pri razpisih iz javnih sredstev potrebno pri praviti več dokumentacije, pri privatnih investitorjih pa so bolj pomembne reference in zaupanje investitorja.

Igor Tavčar je tik pred diplomo na gradbeni fakulteti. Medtem, ko je služil vojsko je šel SGP Gradbinec, kjer je bil zaposlen, v stečaj. Ko je prišel domov se je zaposlil v Gradbincu GIP, kjer je delal v komerciali in prevzemal vse bolj odgovorne naloge. Nazadnje je bil vodja projektov in pomočnik vodje marketinga. Lanskega februarja je prišel v Cestno podjetje Kranj, kjer opravlja dela pomočnika vodje komerciale za visoke gradnje. Pravi, da se javljajo na vse razpise, tudi izven Gorenjske, zlasti v okolici Ljubljane. "Letos so cene ca 10% nižje kot lani" pravi Igor. Pravi, da od razpisa do sklenitve pogodbe običajno mine 3 mesece. Treba je spremljati trg, da pridobijo občutek, s kakšno ponudbo bodo lahko uspeli. Pri tem sodelujejo z operativci, ki povedo kje se da še kaj prihraniti ali znižati ceno v ponudbi. Še boljše pa bi bile pokalkulacije, ki bi pokazale kje so rezerve. Iz javnih razpisov so pridobili dela za sledeče objekte: Dom krajanov na Zgornji Beli, Vrtec v Cerkljah dela na spo meniško zaščitenih objektih, ki so bili poškodovani v poplavah v Kropi in Železnikih in druge. Za privatne investitorje pa gradimo objekt za Tiskarno Požgaj, stanovanjske objekte Vile Vešter, Logistični center Habjan na Trati, Trgovsko skladiščni objekt Alpkor na Trati, prizidek k avtosalonu Močnik v Britofu itd.

Marjan Bajt

 

OB BOŽIČU POVODENJ, ZA TRI KRALJE SNEG - Na obisku pri vzdrževalcih cest

Zemeljski plazovi in poplavljene ceste
»Tokrat smo jo dobro odnesli« sta si bila edina v svoji oceni vodji vzdrževalnih baz v Škofji Loki in Radovljici Janez Vodnik in Rudi Mikolaj. Meteorologi so že dva dni pred Božičem opozarjali na prihajajoči deževni val in na možnost poplav. Na srečo se ni ponovilo neurje izpred dveh let, ki je povzročilo ogromno škode v Selški dolini.

»Od srede do danes (sobota) sem 80 ur na šihtu« je povedal vodja vzdrževalne baze Škofja Loka Janez Vodnik. Zaradi obilnega dežja so se prvi zemeljski plazovi v zgornji Selški dolini pojavili že v sredo. Struga Selške Sore je bila na več krajih polna do vrha. Vodovarstveni ukrepi, ki so bili izvedeni v dveh letih od katastrofalnih poplav v septembru 2007 in pravočasno ukrepanje cestarjev, so pripomogli, da se kaj podobnega ni zgodilo tudi letos. Loški cestarji so že pred Božičem s cest odstranjevali kamenje z brežin, v petek ob četrti uri zjutraj pa se je pri Zgagu na Petrovem Brdu na cesto vsul večji zemeljski plaz. Janeza je plaz med ogledom odrezal od doline in moral je počakati na cestarja, da je odstranil podrto drevje. Proti jutru je aktiviral ekipo za odstranjevanje plazu, v soboto dopoldan pa so v času našega obiska ravno zaključevali z deli.

Janez je v teh krajih domačin. Sedemintridesetletni delovodja je doma iz Martinj vrha in je v Cestno podjetje Kranj prišel iz SGP Tehnik iz Škofje Loke. Tam je bil 8 let zidar, nato pa 10 let delovodja. »Delo na vzdrževanju cest je zanimivo. Vsak dan je nekaj novega, dva dneva nista enaka« je dodal.

Bohinjsko jezero je naraslo za dva metra
Obilno deževje je povzročalo težave tudi v Bohinjskem kotu. Kot nam je povedal Rudi Mikolaj so že v sredo in četrtek hudourniki zasuli nekaj prepustov, na božični dan pa je Sava pri Bohinjski Bistrici zalila regionalno cesto. Voda je odnesla bankino in spodkopala del vozišča. Nenavaden pojav pa se je zgodil z Bohinjskim jezerom. Njegova gladina se je v četrtek in petek dvignila kar za dobra dva metra in zalila posamezne odseke ceste med Ribčevim lazom in Ukancem. Umaknila se je šele v noči na soboto. Prav tako je jezero poplavilo regionalno cesto v zgornjo Bohinjsko dolino prednaseljem Stara fužina, kjer je voda tekla čez cesto še v soboto.

Pluženje in posipanje poudarek na stroki
Novoletnim otoplitvam in dežju je sledilo celotedensko sneženje. Največ snega je padlo v petek, 8. januarja od 30 do 50 cm, snežilo pa je še v soboto in nedeljo. Še največ težav je predstavljala neizkušenost novih voznikov in dežurnih, saj se je samo v zadnjem letu upokojilo šest voznikov. Vodstveni ekipi vzdrževanja pri načrtovanju ukrepov zelo po maga baza podatkov, ki jo pripravljajo meteorologi in strokovna služba na DRSC-ju. Ob pomoči vremenskih postaj in video kamer pripravljajo tekoče podatke o vrsti in količini padavin, temperaturi zraka in vozišča, o količini soli na vozišču in tako dalje.

Zlata pravila za posipanje
Vodja vzdrževanja Damjan Pestotnik in njegov pomočnik Drago čarman poudarjata, da je učinek posipanja zelo odvisen od pravilnega doziranja in vrste posipnih materialov. Sodobni posipalci imajo poleg suhe soli v zabojniku, še rezervoar z raztopino magnezijevega klorida (MgCl2). če pada suh sneg pri nizkih temperaturah, je treba soli na krožniku posipalca dodajati mokro raztopino iz rezervoarja. Sol na ta način začne takoj delovati, medtem ko bi suho sol piš vozil odpihal s ceste. V ilustracijo povejmo, da je pri različnih temperaturah potrebna različna količina soli. Pri temperaturi od 0°C do -8°C je treba na poledenelo cesto posuti 10 – 15 g soli/m2 vozišča, pri temperaturi od - 8°C do -15°C pa 15 – 25 g soli, pri čemer je 50% te količine suhe morske soli, drugih 50% pa raztopine MgCl2.

»Odkar so podeljene koncesije za vzdrževanje cest, se moramo za kakovost opravljenega dela bolj prizadevati. Od tega je odvisen tudi naš kruh« sta poudarila sogovornika.

Marjan Bajt

 

BOHINJEC SEM IN V BOHINJU BOM DELAL - Slavko Boltar v srcu še vedno cestar

»Ko sem leta 1953 postal cestar smo plužili sneg še s konji« se je spominjal svojih začetkov v cestar skem poklicu Slavko Boltar iz Stare Fužine v Bohinju. Njega in njegove žene Angele se spominjajo številni sedanji in upokojeni sodelavci, kot prijaznih oskrbnikov cestarske počitniške hiše v Ukancu. K njima smo hodili po ključ in vedno sta si vzela čas za kratek klepet.

»Še danes grem rad na ogled ceste s sinom Andrejem, ki je prav tako cestar« pripoveduje Slavko. Pri svojih 85 letih mu spomini ves čas uhajajo nazaj v leta, ko je bil cestni preglednik v Bohinju. V Kopru je naredil šolo za cestnega preglednika. Njegovi nadrejeni so hoteli, da postane delovodja, pa se je temu uprl. »V Bohinju sem doma in v Bohinju bom delal« je rekel svojeme šefu. »Takrat je vsak skrbel za svoj odsek ceste, zato so bile bolje oskrbljene kot danes. Sedaj pa delajo v skupinah in se izgovarjajo eden na drugega« je kritičen Slavko do današnjih cestarjev. Pravi, da sta jim Porenta in direktor Sirše vcepila cestarsko miselnost in odgovornost do dela.

»Leta 1958 smo dobili poljski traktor in Unimog, ki je za seboj vlekel lesen plug. Prvi kamion Fap je prišel šele kasneje, vozil pa ga je Stric iz Bleda«. Spominja se, da je bilo na cesti od Bleda do Ukanca razporejenih 21 cestarjev, on pa je skrbel za odsek od Ukanca do Savice. Cestna uprava je bila na Bledu v Mlinem v hiši, v kateri je Tone Svetina uredil muzej. Slavko se je upokojil leta 1983. V letu Slovenske osamosvojitve je hudo zbolel in bil tako rekoč že odpisan. Dve leti kasneje je doživel še srčni infarkt. »Kopriva ne pozebe« pravi nekdanji cestni preglednik, ki se razveseli obiska, da lahko obuja svoje spomine.

Prvo leseno hiško v Ukancu so zgradili leta 1952. »Stopnice v sedanji počitniški hiši je naredil Porenta, oče takratnega vodje vzdrževanja, ostrešje pa Drol Franc, kasnejši delovodja iz Kupljenika« pove Slavko. Njegova žena, ki je že od leta 1953 oskrbnica pa doda, da je hiša vsa leta dobro zasedena, nekoliko slabše le aprila ter oktobra in novembra. Odkar je obnovljena je bivanje v njej zelo prijetno. Treba je še izolirati streho in fasado, da bo tudi energetsko bolj varčna. »Gostje kar dobro pazijo na hišo, le z inventarjem nekateri malomarno ravnajo. Zgodilo se je, da so bili jogiji politi z vinom« je še povedala Angela. »Pa daljinec od televizije je zmanjkal« je dodala snaha Marta, ki že nekaj let pomaga Angeli pri oskrbovanju hiše.

Še veliko zdravja vama želimo Slavko in Angela in hvala vama za vzorno skrb za počitniško hišo v Ukancu!

MB

 

SLOVENSKI TRG V KRANJU Z NOVO PODOBO - Mestna občina Kranj zaupala delo Cestnemu podjetju

Kranj, nov. 2009 Kranjčani, ki bomo želeli v center mesta, bomo v naslednjih dveh letih večkrat stali v avtomobilskih kolonah. Mestna občina Kranj se je namreč lotila prenove cest in ulic v najbolj prometnem delu mesta.

Cestno podjetje Kranj se letos po krajšem premoru zopet pojavlja kot izvajalec del v mestu Kranj. Trenutno fantje iz gradbišča Dejana Bogataja obnavljajo Stritarjevo ulico, poleg nje pa bo obnovljen tudi del Koroške in Ljubljanske ceste, Gregorčičeva ulica, ter Slovenski trg mimo občine in Globusa. Delo je občina zaupala Cestnemu podjetju Kranj, ki bo skupaj z Gratelom in Gradbincem do pomladi leta 2011 opravil zahtevno delo.

Celotna investicija je vredna skoraj 4,7 mili jona evrov od katerih občina prispeva 15%, ostalih 85% pa je pridobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodja projekta Brane Markelj nam je zaupal, da so po zahtevnih pogajanjih razdelili delo na tri dele, pri čemer Cestno podjetje in Gradbinec prevzameta vsak 37,5% posla, Gratel pa 25%. Cestno podjetje izvaja sledeča dela: podporne zidove na Ljubljanski cesti (Jelenov klanec) in zgornji del te ceste izvaja Luka Selšek s sodelavci, Stritarjevo ulico skupina Dejana Bogataja, zgornji ustroj na Koroški cesti kjer bo tudi novo krožišče na Bekselnu pa Damjan Meglič. Cestno podjetje vgradi tudi asfalte na vseh odsekih, kjer je ta predviden.

V dveh letih in pol bo torej središče Kranja dobilo povsem novo podobo. Na obeh vstopih v Kranj - na Bekselnu in pod Jelenovim klancem - bosta krožni križišči, ki bosta umirjali promet. Tega bodo veseli zlasti uporabniki Savske ceste, ki se sedaj le s težavo vključujejo v promet pod Jelenovim klancem. Ulica Slovenski trg mimo občine in Gregorčičeva ulica bosta namenjeni pešcem. Projekt predvideva tlakovane površine, postavitev ličnih uličnih svetilk in klopce za obis kovalce. Gregorčičeva ulica mora biti obnovljena do odprtja nove kranjske knjižnice predvi doma jeseni naslednje leto. Ulica Slovenski trg mimo Globusa bo do izgradnje parkirne hiše pod trgom še normalno prevozna, po izgradnji pa namenjena dovozu in izvozu iz te hiše.

Prometni režim v centru Kranja se bo torej po končani gradnji precej spremenil. Parkiranja na Slovenskem trgu ob občini in na Gregorčičevi za Globusom (bodoči knjižnici) ne bo več. Ostala bodo le parkirišča za Delavskim domom ter za in pred občinsko stavbo. Dostop do njih bo možen po Stritarjevi ulici mimo kina Center. Prav tako bo za promet zaprta Gregorčičeva ulica za no vo knjižnico in okrog Stare pošte. Tam bo možen le dovoz za dostavo in imetnike dovolilnic za staro mestno jedro. Upaj mo, da bodo predvideni ukrepi pripomogli tudi k oživitvi starega Kranja, ki v zadnjih letih počasi umira, saj se je utrip mesta preselil v nakupovalne centre na obrobju.

Marjan Bajt

 

POČITNIŠKI OBJEKTI CP KRANJ - Cres zaseden do konca septembra

"V zadnjih petih letih smo v počitniške objekte v lasti podjetja veliko vlagali" nam je v pogovoru povedal referent za družbeni standard Vladimir Teropšič. To velja zlasti za objekta na Cresu, od počitniških hišic na Gorenjskem pa je bilo največ pozornosti posvečene Bohinju.

V najboljših časih, ko še ni bilo tako pomembno, da prihodki pokrijejo stroške, je bilo v Cestnem podjetju Kranj za počitnikovanje zaposlenih zelo dobro poskrbljeno. Imeli smo osem počitniških prikolic, šest enot na morju (Cres 2, Barbariga 2, Červar 2) in pet enot na Gorenjskem (Jezersko, Bohinj, Vršič in Zatrnik 2). Zaradi slabe zasedenosti sta bila Barbariga in Červar pred nekaj leti prodana, prikolice pa so bile prodane že v času, ko je bil direktor podjetja Drinovec. Od vseh prodanih objektov je bilo najbolj "škoda" prikolice v Čatežu, kar danes dokazuje sindikalna hiška, ki je skozi celo leto zasedena.

Cena bivanja v počitniških objektih ostaja zadnja 3 leta nespremenjena. Od vseh objektov je najbolj zaseden Cres, ki je poln od začetka junija do konca septembra, delno zaseden pa tudi pred in po tem datumu. Dve hiški v naselju Stara Gavza, le streljaj oddal jenem od mesta Cres, imata odlično lokacijo. Od gorenjskih objektov je najbolj zaseden Bohinj, v katerem je poleti nekaj prostora le še v septembru. Poleti se lahko kopamo v jezeru, ki je le 10 minut hoje oddaljeno od hiše. Približno enako daleč je do spodnje postaje gondolske žičnice na Vogel, ki je zlasti zanimiv pozimi zaradi dobrih smučarskih terenov. Podobna slika je v hiši na Vršiču, na Jezerskem pa je zaseden zlasti avgust, v ostalih mesecih pa pretežno le konec tedna. Kot pravi Teropšič, bo v bodoče objekt na Jezerskem namenjen tudi za razna družabna srečanja. "Počitniški hi šici na Cresu sta te meljito ob novljeni znotraj in zunaj" je še povedal Teropšič. Dobili sta novi fasadi, obnovljena so polkna, dobili pa sta tudi tende nad teraso in vhodom. "V zgornji hiški bo letos obnovljena ko palnica, zamenjano bo tudi pohištvo v spalnici" pravi Lado. Obnove so bile deležne tudi hiške na Gorenjskem. V Bohinju je bila zamenjana kuhinja in okna ter vratna krila, novi so tlaki in kanalizacija. Letos je v načrtu še nova fasada in izolacija strehe. Za prihranek energije je bilo poskrbljeno tudi na Vršiču in Jezerskem.

Poleg počitniških objektov ima podjetje na štirih lokacijah na Gorenjskem 97 postelj za lastne in tuje delavce. O tem pa bomo pisali v eni naslednjih številk Sindikalnega Informatorja.

Marjan Bajt

 

GRADIMO ZA ZAUPANJE - GP Tržič želi postati vodilno podjetje za visoke gradnje na Gorenjskem

S temi besedami je direktor GP Tržič Zmago Geršak začel nagovor ob otvoritvi obnovljenih poslovnih prostorov podjetja na Mlaki pri Tržiču. Direktor CP Kranj Branko Žiberna je v svojem nagovoru poudaril, da GP Tržič s svojo dejavnostjo zapolnjuje prazen prostor na področju visokih gradenj na Gorenjskem. "Imamo materialno bazo, ljudi in znanje" je še poudaril Žiberna. Tržiški župan Borut Sajovic pa je dejal, da Gorenjska ne bi capljala za ostalimi regijami, če bi imela petdeset takih direktorjev, kot ga ima Cestno podjetje Kranj.

"Največje premoženje družbe so zaposleni, saj brez njihove strokovne usposobljenosti, izkušenj in inovativnosti ter predanega odnosa do dela danes ni možno prevzeti in izpeljati še tako enostavnega objekta. Vlaganje v znanje, kadre in dvig nivoja znanja ter pridobivanje usposobljenih kadrov, bo naša stalna skrb." je še dodal Geršak. V pogovoru z njim smo izvedeli, da ima podjetje dve ključni dejavnosti: kovinsko in dejavnost visokih gradenj. Kovinski obrat je uveljavljen in ima dobre reference. V bodoče ga bo treba še posodobiti in modernizirati, treba pa bo še razširiti ponudbo.

Gradbena operativa trenutno izvaja štiri večje objekte: trgovsko stanovanjski objekt v Preddvoru, halo Grašič v Škofji Loki, adaptacijo objekta na Stari Savi na Jesenicah in poslovno stanovanjski objekt Rendulič v Dupljah. "Štartamo na vse posle, skupaj s CP ali samostojno" pravi direktor Geršak. Konkurenca na razpisih je velika, saj se recesija na objektih visokih gradenj zelo pozna. Največji konkurenti na Gorenjskem so Tehnik Škofja Loka, Gradbinec Kranj in Kovinar Jesenice, medtem ko manjši izvajalci ne predstavljajo neposredne konkurence. Trenutno je v podjetju zaposlenih 94 ljudi. V prenovljenih prostorih je 381 m2 poslovnih prostorov in 81 m2 arhiva.

"Ta teden smo na pobudo sindikata opravili pogovor s Probanko, vzajemnim pokojninskim skladom Delta o sklenitvi pokojninskega načrta za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje" nam je povedal Geršak. "Ker se pravice iz obveznega pokojninske ga zavarovanja zmanjšujejo, je to trenutno eden najbolj varnih načinov varčevanja za pokojnino. Zato apeliram na sodelavce, da se v čim večjem številu odločijo za pristop k pokojninskemu načrtu, saj je pogoj za sklenitev pristop najmanj 51% vseh zaposlenih." Direktor nam je povedal, da je seznanjen s predlogom Podjetniške kolektivne pogodbe, ki ga je posredoval sindikat in, da bo svoje aktivnosti na tem področju prilagajal matičnemu podjetju. "Sindikat je bil zame vedno sogovornik in tega se nameravam držati tudi v bodoče" je še dodal.

Marjan Bajt

 

SMUČARSKI TEČAJ CERKNO 2009 - »Po hribu drvimo, se karvat učimo«

Tri tedne po končanem tečaju, ko se zunaj že ponuja pomlad, smo na prijetna doživetja v petih dneh na smučišču Cerkno že skoraj pozabili. Bilo je »cool«, kot radi rečejo naši otroci. Veliko sonca, dobre smuke, prizadevnih učiteljev in odlične organizacije.

V ponedeljek zjutraj so si otroci radovedno ogledovali vrstnike, ali so med njimi tudi njihovi znanci iz lanskega tečaja. Starši, med njimi tudi nekaj dedkov in babic, so se pozdravljali in vsi po vrsti izražali priznanje Cestnemu podjetju za organizacijo smučarskega tečaja. Pred domom krajevne skupnosti Primskovo se je zbralo za tri avtobuse smučarjev. »Dosegli smo zgornjo mejo udeležencev,« je bilo slišati iz ust organizatorjev. Kljub velikemu številu udeležencev je bila tudi letos organi zacija tečaja odlična.

Za dobro smuko je poskrbela tudi narava, ki je natresla obilo snega, dobro pa nam je služilo tudi vreme. Res je bilo nekaj dni tudi mrzlo, zlasti v sredo je mrazu pomagal še močan veter. Pri skrbi za smučarske karte in kosilo je letos pokojnega Gojota zamenjal Vido, bonbončke je po tradiciji delil Cveto, zadnji dan tečaja sta sodelovala še Milan in Dana. Dekleta in fantje iz Andrejine skupine so tudi letos sestavili svojo himno, ki so nam jo predstavili ob razglasitvi rezultatov tekmovanja.

Za konec tega prispevka pa posredujem še sporočilo glavnega organizatorja Iztoka Tonejca: »Ob zaključku letošnjega smučarskega tečaja se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli, da je tečaj potekal brez zapletov, varno in, prepričan sem, v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Posebno priznanje pa velja odgovornim za vreme.«

Rezultati			Letošnja himna
Skupina	Vaditelj	Zmagovalec	Ringa - ringa raja, Andreja pa nagaja, nas po strminah vleče, da po tleh nas meče. Gremo v gmajno, gremo na kucle, Andreja pa pravi: »Glej jih te mulce!« Po hribu drvimo, se karvat učimo, široko smejimo, Andrejo lovimo. Za konec pa še povedali bi: »Smučajte radi in brez skrbi!«
I.	Irena	Jernej Tičar
II.	Matevž 1	Hana Berčan
III.	Matevž 2	Miha MIjavec
IV.	Filip	Katja Slavič
V.	Petra	Matija Mijavec
VI.	Anja	Maša Gartner
VII.	Jože	Gašper Fende
VIII.	Andreja	Žan Gartner
IX.	Luka Z.	Luka Boltez
X.	Luka Š.	Sergej Oštir

MB

 

OBVOZI PO VZPOREDNIH CESTAH - V primeru večje nesreče na Gorenjski avtocesti

Projektantska skupina Cestnega podjetja Kranj izdeluje projekte iz različnih področij načrtovanja in urejanja cest. Poleg naštetega izdeluje tudi različne naloge s področja urejanja prometa, zlasti elaborate začasnih prometnih ureditev v času izvajanja del.

Ta trenutek imamo v obdelavi kar dvajset projektov, med njimi naj jih naštejem le nekaj: idejna zasnova križišča Lisice na Bledu, rekonstrukcija ceste skozi Rupo pri Kranju, ureditev ceste s pločnikom na cesti Goriče – Trstenik, ureditev križišča Rakitnica med Ribnico in Kočevjem, ureditev ceste skozi Štrekljevec v občini Semič, izgradnja ceste v območju mostu Mlinca pri Mojstrani itd. O dobrih referencah na tem področju priča tudi zadnje naročilo z naslovom »Izdelava elaborata za začasno prometno ureditev na državnih cestah v primeru množične nesreče na avtocesti za Gorenjsko regijo«.

V nalogi bomo obdelali začasno prometno ureditev na vzporednih držav nih cestah, ki bi v primeru nesreče oziroma ob daljšem popolnem zaprtju avtoceste služile kot obvozne ceste za tranzitni promet. Naloga se nanaša na del Gorenjske avtoceste na relaciji predor Karavanke – cestninska postaja Torovo. Elaborat se izvede kot nadaljevanje dejavnosti oziroma nalog povezanih z Regijskim načrtom zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti za Gorenjsko regijo, ki zajema še kopico drugih aktivnosti in načrtov. Sem spada tudi organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, nujna medicinska pomoč, načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru in podobno.

Osnovno izhodišče pri izdelavi projekta začasne prometne ureditve je, da se množična nesreča na avtocesti lahko zgodi kjerkoli na relaciji med predorom Karavanke in cestninsko postajo Torovo. Prometno signalizacijo in prometno opremo je treba predvideti za vse možne relacije obvozov med sosednjima avtocestnima priključkoma. Obvoz se vsakič uredi po najkrajši možni poti na tistih državnih cestah, ki s svojimi tehničnimi značilnostmi omogočajo tranzit oziroma vožnjo (srečanje) vozil vseh kategorij oziroma po tistih državnih cestah, ki za vzpostavitev obvozov po trebujejo najmanj dodatne signalizacije in opreme. Pri načrtovanju je treba upoštevati primer, ko je avtocesta zaprta popolnoma ali samo v eni od obeh smeri in tudi primer, ko se nesreča zgodi neposredno na AC priključku in obvoza preko njega ne bo mogoče vzpostaviti.

Kot običajno je investitor tudi tokrat postavil zelo kratek rok izdelave elaborata. Ker naloga poleg obsežnega dela za računalnikom zahteva tudi obilico terenskega dela, smo za pomoč zaprosili tudi urednika našega glasila, ki bo s svojimi projektantskimi in fotografskimi izkušnjami pripomogel k izdelavi elaborata.

Andreja Strupi Pavlin

 

PRVENSTVO CP KRANJ V VELESLALOMU - Odslej Gojotov memorial

Pa naj še kdo reče, da je petek in še trinajsti po vrhu slaba izbira. Za prvenstvo podjetja v veleslalomu, ki je bilo tega dne v februarju na smučišču Senožeta v Bohinju, to gotovo ne velja.

Dobra organizacija (saj drugače ne more biti, če dirko organizira Iztok s svojo ekipo), ugodne snežne razmere in borbeni tekmovalci so vplivali na odlično vzdušje na tekmi. Malce bi morda lahko okrcali predvsem dekleta, ki jih je bilo na tekmi le za vzorec.

Na razglasitvi rezultatov nas je pozdravil bohinjski župan Franc Kramar in pri tem poudaril, da ne pozna veliko podjetij, ki bi s tako složnostjo in občutkom za ustvarjan je pripadnosti premagovalo težave gospodarske krize. »V večini primerov je merilo za delovanje podjetij zgolj interes kapitala, pri vas se pa vidi, da ste homogen kolektiv in zato dobro funkcionirate. Prav zato niste samo kranjsko, temveč tudi bohinjsko cestno podjetje.«

V nadaljevanju se je Iztok spomnil našega nedavno umrlega sodelavca Gojka Bogataja, ji je bil zaljubljen v Bohinjski kot. Predlagal je, da smučarsko tekmo kranjskih cestarjev poimenujem po njem, kar smo prisotni enotno podprli. Sledila je razglasitev rezultatov posameznikov po starostnih skupinah, med katerimi so bili tokrat tudi upokojenci, ki so bili še nedavno člani cestarske smučarske reprezentance. Na koncu so organizatorji izračunali, da je bila med nami ekipno najuspešnejša projektiva, ki je prejela za nagrado torto. Vrednost te nagrade smo sodelujoči z veseljem preizkusili.

Marjan Bajt

 

37. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE CESTARJEV - KRANJSKA GORA 2009 - Vreme nas je počakalo

Dež na dež. Po spodnji Gorenjski ni sledu snega, mraz je popustil in po travnikih stojijo jezerca, ker voda skozi zmrznjeno zemljo ne more odteči. Včeraj je deževalo tudi v Kranjski gori, kamor se peljemo na letošnje zimske športne igre cestarjev. V izteku smučišča Dolenčev rut je bilo pol metra vode. Kje bomo le smučali?

Tako smo se spraševali, ko smo se peljali proti Kranjski gori. Naš strah je bil na srečo neupravičen. Na poti iz Jesenic proti Mojstrani se je kmalu prikazalo sonce in v Kranjski gori nas je pričakalo lepo urejeno smučišče, idealno za izvedbo tekme. Ekipa Jezerjanov, ki že nekaj let kvalitetno in profesionalno izvaja tekmovanje, je imela že postavljeno progo in tekmovalno vzdušje se je začelo stopnjevati.

Tekmovanje v veleslalomu je vzporedno potekalo na dveh progah. Na daljši so se pomerili mlajši tekmovalci, na krajši pa ženske, veterani in deskarji. Tek movanje je potekalo brez vsakršnih zapletov. Tekmovalci so se po opravljeni vožnji zbirali ob vznožju proge in z zanimanjem spremljali rezultate, ter navijali za svoje kolege iz reprezentance. Kranjčani smo imeli predstavnike v vseh kategorijah in med njimi tudi tri zmagovalce. Svoj primat med ženskami že nekaj let potrjujeta Andreja in Pavla, letos pa se jima je pridružil še Darko.

Po kosilu se je vreme začelo kisati. Z Vitranca se je začela spuščati me gla, zapihal je mrzel veter. Tekmo valci, ki so čakali na tekmovanje v smučarskem teku, so zaskrbljeno pogledovali v sive oblake. Tekma se je začela ob predvidenem času in se tudi hitro odvijala. čeprav proga ni bila ravno idealno pripravljena, so imeli vsi tekmovalci enake pogoje in zmagali so najboljši. Med zma govalci je bila tudi Andreja, ki je bila z dvema zlatima kolajnama naj uspešnejša ude leženka 37. zimskih športnih iger.

Popoldan so organizatorji iz CPK pripravili še tekmo v kegljanju na ledu, ki so jo vse ekipe vzele silno resno. Ko smo se po končani razglasitvi vračali domov, je bila Kranjska gora odeta v novo snežno odejo.

Marjan Bajt

Rezultati:

Veleslalom:
Ž nad 46 let:
- 1. Markič Pavla
- 4. Suhadolnik M.
Ž 36-45 let
-6. Kous Alenka
Ž do 35 let
- 1. Strupi P. A.
M nad 51 let
- 4. Markič J.
- 5. Peternel F.
M 41-50
- 4. Tonejec I.
- 9. Pirc J.
M 31-40
- 6. Lauseger U.
- 8. Kropivnik F.
M do 30 1. Logar Darko
- 8. Zabret Luka

Deskanje:
- 2. Štern Luka
- 4. Zabret Luka

Smučarski tek:
Ž nad 41 let
- 2. Markič Pavla
- 4. Suhadolnik M.
Ž do 40 let
- 1. Strupi P. A.
M nad 46 let
- 1. Tonejec I.
- 2. Novak B.
- 3. čarman D.
M 36-45 let
- 6. Jagodic V.
- 9. Kropivnik F.
M do 35 let
- 2. Bizjak Anže
- 4. Logar Darko

Veleslalom Ž ekipno - v točkah
- 1. CP KRANJ - 275
Veleslalom M ekipno - v točkah
- 1. CP KRANJ 751
Teki Ž ekipno - v točkah
- 1. DDC 190
- 1. CP KRANJ 180
Teki M ekipno - v točkah
- 1. DARS 267
- 2. CP KRANJ 250
SKUPNO - v točkah
- 1. CP KRANJ 1552
- 2. DDC 1408
- 3. DARS 1371

 

ZMAGO GERŠAK NOVI DIREKTOR GP TRŽIČ - Štejejo le najboljši rezultati

Petega julija je minilo tri leta, kar so skupščine družb CP Kranj, CPK Invest in SGP Tržič potrdile pripojitev slednjega k CP Kranj. Družba SGP Tržič je bila likvidirana, njeni delavci pa so prešli k matični družbi. »Prisilna poravnava je kruta stvar« je takrat rekel eden zaposlenih. »Kožo ti jemljejo dol.« Po ustanovitvi nove družbe GP Tržič se je število zaposlenih postopoma povečevalo. Poleg kovinarskega obrata je začela nastajati enota gradbena operativa, ki je začela izvajati nekatere objekte visokih gradenj.

»Gospodarska kriza je priložnost za pogumne« slišimo večkrat v teh časih, ko si večina podjetij postavlja vprašanje kako preživeti. Tega načela se je držal tudi direktor CP Kranj Branko Žiberna, ko je k sodelovanju povabil Zmaga Geršaka. G. Geršak je postavil na noge nekdaj uspešno podjetje SGP Gradbinec, ki je v devetih letih pod njegovim vodstvom postalo zopet vodilno podjetje na področju visokih gradenj na Gorenjskem. Diplomirani ekonomist in specialist manegementa je bil rojen v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in gradbeno tehnično šolo, potem pa se je zaposlil na železnici. Kot varnostni inženir in kadrovski direktor je 21 let preživel v GP Grosuplje, ko pa je SGP Primorje prevzelo takratni Gradbinec je postal njegov direktor. Z njim sem se pogovarjal na sedežu GP Tržič na Mlaki pri Tržiču.

G. Geršak, kaj vas je prepričalo, da ste zapustili uspešno podjetje in se lotili novega izziva?
Da, prav ste rekli. Izziv in nove ideje so del mojega načina življenja ter želja po afirmaciji. V Gradbincu sem prišel do točke, ko ni bilo možno več naprej. Z direktorjem Žiberno sva se večkrat poslovno in kasneje tudi zasebno srečala in prišlo je do ideje, ki se je potem razvila.

V GP Tržič začenjate tako rekoč na novo.
To je že tretjič v moji poklicni karieri. Te stvari znam in prepričan sem, da bo ob sodelovanju sodelavcev moja kreativnost prišla do izraza. Celo življenje se ukvarjam s športom in tam veljajo le najboljši rezultati. V mladih letih sem aktivno igral nogomet, kasneje sem se kot rekreativec poskusil še v drugih športih. Tu sva z Žiberno našla sinergijo. V vseh drugih gradbenih podjetjih prihajajo lastniki od drugod. Jaz pa želim delati v tem okolju in po svojih močeh pomagati temu okolju.

GP Tržič ima trenutno 70 zaposlenih in šele vstopa na trg visokih gradenj. Kako ste si zamislili razvoj in delovanje podjetja?
Ta trenutek je povezava z matično družbo nujna. V tej fazi iščemo nove sodelavce, da bomo vzpostavili osnovne službe za čim bolj avtonomno delovanje podjetja. Poleg uprave želimo vzpostaviti komercialo, finančno računski sektor, operativni sektor in kadrovsko službo. Obstoječi kovinarski obrat bomo intenzivno razvijali in ponujali na trg njegove proizvode in storitve. Nekaj časa bo potrebno intenzivno so delovati z matično družbo zaradi njenih referenc na trgu. Ko pridobimo potrebni renome, se bomo začeli pojavljati tudi na javnih razpisih na Gorenjskem in izven nje. Trenutno pri pravljamo poslovni načrt za leto 2009 in strategijo razvoja do leta 2011.

Prostorski pogoji za delo na Mlaki pri Tržiču niso najboljši. Koliko ljudi na meravate še zaposliti?
Do konca leta nameravamo zaposliti še 10 do 20 ljudi, tako da nas bo koncem leta od 80 do 90. Dogovorili smo se, da na Mlaki pripravimo ustrezne prostore za naše zaposlene, da bo družba imela pogoje za zagon. Brez dobrih delovnih pogojev je težko dobiti ustrezne ljudi. Trudili se bomo za dobre medsebojne odnose in graditev pripadnosti podjetju. Prav tako želimo okolju sporočati, da smo dobri sosedje. Podjetje mora biti zanimivo za zaposlene in bodoče zaposlene, kakor tudi za okolje v katerem deluje.

G. direktor, v imenu so delavcev se vam zahvaljujem za pogovor in vam želim veliko uspeha pri vašem delu. Želim vam, da bi imeli srečno roko pri izbiri novih sodelavcev, vašim sodelavcem pa, da bi imeli dobrega direktorja!

Pogovarjal se je Marjan Bajt

 

KLJUB NIZKIM TEMPERATURAM REMONT NEMOTENO POTEKA - Hud mraz največji sovražnik kamnolomcev

Termometer kaže - 12° Celzija. Peljem se po cesti, ki se strmo vzpenja v kamnolom v Kamni gorici. Na poti srečujem številne kamione, ki iz kamnoloma odvažajo material. Cesta je mastna od soli in blata, ki se prijemlje na kolesa kamionov. Veje so na debelo odete v ivje, saj sonce v tem letnem času v dolino potoka Vrčica skoraj ne posije.

Namenil sem se obiskati sodelavce, ki pri tako nizkih temperaturah v kamnolomu opravljajo remont kamnolomskih na prav. Vsako leto je potrebno v zimskem ča su pregledati in ob noviti obrabljene dele, zamenjati nekatere se stav ne dele transportnih trakov, drobilcev in sit. Sanirati bo potrebno tudi betonske silose, v katerih je trd agregat enostavno »pojedel« beton, da se kaže že armatura. Enajst kamnolomcev ob pomoči kovinarjev iz GP Tržič reže, vari, ravna ledeno mrzlo pločevino. Obrazi so pomodreli od mraza, čeprav je ura šele deset. Vmes se gredo malce pogret v kabino, ki se stiska med ogromno mašinerijo. Fantje komaj čakajo, da mraz vsaj malce popusti, kajti čaka jih še veliko dela. Remont so zastavili tako, da bodo lahko kmalu začeli drobiti kamnito gredo, ki jo med letom vedno primanjkuje.

Ob odhodu iz kamnoloma se ozrem proti kipcu sv. Barbare, zavetnice rudarjev in jo po tihem prosim naj fantom čim bolj olajša delo. Marsikaj je bilo že postorjenega za izboljšanje delovnih pogojev, gotovo pa se da še kaj storiti. »Kamnolom predstavlja veliko strateško prednost podjetja, zato bi se rad kamnolomcem zahvalil za pri zadevno delo« je dejal direktor Žiberna ob otvoritvi kipca sv. Barbare junija lani. To o prizadevnosti gotovo drži, kakor najbrž tudi drži Lušinova pripomba o neustreznem vrednotenju njihovega dela.

Marjan Bajt

 

ZAČENJAMO Z DEŽURSTVOM V ZIMSKI SLUŽBI - Zima je pred vrati

S petnajstim novembrom se za slovenske cestarje uradno začenja zimska služba. S tem dnem Direkcija za ceste RS preloži odgovornost za stanje na cestah na izvajalce zimske službe. Ko pridejo poledice in prvi sneg, se cestarji znajdemo na naslovnih straneh časopisov, ki nam ob prvih težavah na cestah očitajo zapoznelo in neustrezno ukrepanje.

O pripravah na zimsko službo smo se pogovarjali z vodjo vzdrževanja v Cestnem podjetju Kranj Damijanom Pestotnikom. Damijan je kot mlad inženir pred 13 leti prišel v podjetje in ves čas delal na področju vzdrževanja cest. Po nekaj letih je postal pomočnik takratnega vodje vzdrževanja Gojota Bogataja in vmes pridno študiral. Leta 2004 je končal študij in postal diplomirani inženir, istega leta pa tudi vodja vzdrževanja v operativnem sektorju.

V soboto, 15. novembra se za cestarje začenja zimska služba, ki se konča 15. marca naslednje leto. Kako potekajo priprave na letošnjo zimo?
V pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest so postavljene glavne naloge za izvajanje zimske službe. Ena pomembnejših nalog je priprava Programa zimske službe, ki obsega seznam cest po kategorizaciji (državne ceste) in po občinah, organizacijsko shemo vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev službe. V programu na j de mo tudi razvrstitev cestnih odsekov po prioriteti zagotavljanja prevoznosti, operativno razvrstitev ljudi, mehanizacije in zalog posipnih materialov po cestnih odsekih in vzdrževalnih bazah in še kaj. Ta program je pripravljen in s tem so določene tudi naloge posameznih sodelavcev, ki bodo izva jali zimsko službo.

Pomembno vlogo pri izvajanju zimske službe ima dežurni.
Celotno področje, ki ga pokriva Cestno podjetje Kranj, je razdeljeno na pet cestnih baz in tri zimske izpostave. Glavni dežurni, ki ima sedež v Kranju, je prisoten 24 ur dnevno ves čas trajanja zimske službe. V ostalih cestnih bazah dežura po en voznik, poleg njega je en strojnik v pripravnosti, na zimskih izpostavah pa je po en voznik v pripravnosti. Vloga glavnega dežurnega je zelo resna, saj se pri njem zbirajo vse informacije s celega območja. Na osnovi teh informacij da glavni dežurni signal za začetek aktivnosti za zagotovitev zahtevane prevoznosti cest.

Kdo od naših sodelavcev izpolnjuje pogoje za opravljanje tako pomembne naloge?
V nabor kandidatov za glavnega dežurnega spadajo gradbeni tehniki, ki med letom delajo na gradbiščih in nekateri delo vodje, ki poznajo cestno omrežje na Gorenjskem in imajo Glavni dežurni je prvi kontakt s Policijo, DRSC-jem, z uporabniki cest, Prometno informacijskim centrom, zato je pomembno, da se zaveda odgovornosti pri dajanju sporočil v javnost. Pri njegovem delu je pomembno znanje komuniciranja, pri čemer opažam, da na tem področju še primanjkuje znanja.

Nedavno je bilo v podjetju organizirano dodatno funkcionalno izobraževanje na temo zimske službe.
Pridobivanje dodatnih znanj s področja zimske službe je zelo dobrodošlo. Zavedamo se, da je naše znanje pomanjkljivo, še zlasti s področja uporabe posipnih materialov. Uporaba peskov za posipanje je zlasti po nižinskih cestah zelo omejena. Zaradi uporabe agregatov nastajajo veliki stroški s čiščenjem naprav za odvodnjavanje, spomladanskim pometanjem, vozniki pa se pritožujejo zaradi poškodb na vozilih. Od soli še vedno največ uporabljamo natrijev klorid v trdnem stanju, delno tudi raztopino magnezijevega klorida. Slednji je uporaben zlasti pri nizkih temperaturah, vendar je njegova uporaba zahtevna zaradi natančnosti v pripravi prave zmesi soli in magnezijeve raztopine. Magnezijev klorid skupaj s suho soljo je zlasti primeren za preventivno posipanje, saj ostane na vozišču nekaj dni oz. do prvega dežja ali snega.

Kakšna pa je mehanizacija za izvajanje zimske službe?
Še pred nekaj leti smo po opremljenosti močno zaostajali za sorodnimi podjetji. V zadnjih nekaj letih smo na tem področju dohiteli in morda prehiteli druga cestna podjetja. Kupujemo moderne pluge in posipalce, ki omogočajo različne operacije neposredno iz voznikove kabine. Novi kamioni s pogonom na sprednjo in zadnjo os omogočajo kvalitetno pluženje in posipanje zahtevnejših cestnih odsekov na Soriško planino, na Jezerski vrh in tako dalje. Spoznanje, da je za opravljanje zimske službe potrebno združiti znanje in sodobno opremo, nam omogoča, da dobro opravimo svoje delo v zadovoljstvo uporabnikov cest in in vestitorja.

Pogovarjal se je Marjan Bajt

 

ENO LETO PO POPLAVAH - Del ceste v Davčo kmalu obnovljen

Eno leto po katastrofalnih poplavah, ki so lani 18. septembra najbolj prizadele zgornjo Selško dolino, tudi Davčarji dobivajo obnovljeno cesto. Rabičevi gradbinci hitijo z gradnjo obrežnih kamnitih zložb in zidov, podizvajalec Zidgrad pa prav v teh dneh končujejo nadomestni most čez potok Davčo, ki ga je lani odnesla narasla voda.

Živo se še spominjam podobe Železnikov in Davče po lanskem neurju. V spodnjem delu Železnikov so delavci Alplesa, Domela in Nika pospravljali naplavine in čistili blato, ki je zalilo proizvodne obrate. Na Trnju je blatna sled na fasadah hiš kazala do kod je segala voda. Davča je bila odrezana od Selške doline. Neurje je naredilo veliko škode tudi na cestah. Kranjski cestarji smo se hitro organizirali in zagotovili prevoznost v nekaj dneh. Narasla voda je pokazala, da se v tej dolini polovične rešitve ne obnesejo. Odsekom cest skozi Železnike in proti Petrovem brdu, ki jih je Cestno podjetje Kranj gradilo v preteklih letih, neurje ni prišlo do živega.

Obnova spodnjega kilometra ceste v Davčo se je letos začela pozno. Vzrok za zamudo je neustrezen projekt, ki ni upošteval hudourniškega značaja potoka Davče. Na predlog vodje gradbišča Janka Rabiča, je projektant dvignil niveleto ceste za približno en meter in gradnja se je lahko začela. Skupina naših sodelavcev pod vod stvom Uroša Berceta hiti z urejevanjem podpornih in opornih kamnitih zložb, nadvišati pa je treba tudi nekaj betonskih podpornih zidov. Vreme jim zaenkrat dobro služi in vse kaže, da jim bo uspelo zavarovati brežine pred morelebitnim hujšim jesenskim deževjem. Za izdelavo nosilnih slojev ceste bodo uporabili material iz kamnoloma Zala v Davči, asfaltiranje pa bo po vsej verjetnosti moralo počakati na prihodnjo pomlad.

Marjan Bajt

 

KLANC V KAMNOLOM NI OD MUH - Res lepa turca

En teden po ženskem planinskem pohodu smo se tudi moški podali na preizkušnjo moči in vztrajnosti. Seveda stvar ni bila namenjena samo fantom, vendar se tokrat žal nobena od deklet ni odločila sesti na kolo in se nam pridružiti. Vabilu se je odzvalo osem sodelavcev, med katerimi smo bili najbolj veseli direktorja podjetja in vodje komercialnega sektorja, ki sta s svojo prisotnostjo in borbenostjo pokazala, da se bo zadeva prijela. Po soglasnem mnenju udeležencev je bil naslov na vabilu napačen. Skoraj 90 km dolgi progi s skupno skoraj 1000 m višinske razlike ne moremo reči izlet, zato smo ga poimenovali kar PRVI CESTARSKI MARATON 2008.

Po vzorcu kolesarske prireditve Rekreatur sta Marjan in Darko speljala traso po krajih, kjer potekajo priljubljene kolesarske proge. Izognili smo se prometnim cestam in peljali kolesarje skozi kraje, kjer marsikdo od nas še ni kolesaril. Na poti smo obiskali sodelavce v kamnolomu v Kamni gorici in v betonarni in tako simbolno povezali poslovne enote, ki so nekoliko odmaknjene od centrale v Kranju. Za našo varnost na poti je skrbel Boris v spremljevalnem vozilu, s seboj pa je vozil tudiokrepčilo. Po klancih na Olševku, Pred dvoru in Bašlju smo se malce okrepčali in na daljevali pot skozi Trstenik in Golnik. Klanec na Se nično nam je dobro prezračil pljuča, prav tako pa tudi vzpon iz Tržiča na Brezje pri Tržiču, kjer smo imeli naslednji kratek postanek. V Begunjah nasproti Joževca smo ugotavljali, da nam gre zelo dobro in, da v vožnji vse bolj uži vamo. No, prava preizkušnja je bila šele pred nami. Po vzponu iz Lancovega na Lipnico je sledil vrhunec tokratnega maratona. Pa ne samo zaradi spoštovanja vrednega 2 km dolgega vzpona v kamnolom, pač pa tudi zato, ker nas je tam čakal prigrizek, ki so nam ga pripravili prijazni sodelavci.

Po dobri malici se je težko vrniti na delo, kaj šele na bicikel. Še dobro, da navzdol leti samo in, da smo si do naslednjega klanca na Gobovcih spet ogreli mišice. Naš naslednji obisk smo namenili sodelavcem v betonarni. Po kavici, ki nam jo je skuhala Olga, smo odhiteli naprej proti cilju. Bolj smo se bližali Kranju, hitreje smo vozili. Na pirčku pri Laknerju smo ugotovili, da smo preživeli zelo lep dan in da bomo naslednje leto povabili na maraton več svojih sodelavcev.

Marjan Bajt

 

KRANJSKE CESTARKE NA KRNU - Imeli smo se super

Tudi letos smo šle ženske Cestnega podjetja Kranj z našim direktorjem in spremljevalno ekipo v hribe. Tokrat je bil naš cilj Krn.

V petek zjutraj nas je avtobus čez gor ski prelaz Vršič popeljal v Lepeno, kjer se je pri domu dr. Klementa Juga začela naša pot na goro. Po dveh urah prijetne hoje smo prišli do koče pri Krnskem jezeru. Po krajšem počitku smo jo v lepem vremenu mahnili proti Krnu. Na čelu 37-glave kolone jehodil Pirčev Janez, ki je znal držati pravi tempo, da se je skupina ves čas držala skupaj in ni nihče zaostajal. Vsi smo z lahkoto osvojili v meglo ovit vrh. Sledil je planinski krst za prvopristopnike, nato pa smo se spustili malo niže do Gomiščkovega zavetišča. Tam smo si ob toplem čaju (z dodatkom) malo oddahnili, za tem pa krenili nazaj proti Krnskemu jezeru. O, kako je prijala os ve žitev v hladni vodi! V koči pa nas je že čakala slastna večerja. Večer je minil ob pri jet nem kramljanju ter petju ob zvokih Kriš to fove kitare.

Naslednje jutro smo mo rali priti do koče pod Bogatinom. Na Bogatinskem sedlu nas je spet pričakalagosta megla, zato se nas je le nekaj udeležencev pohoda odločilo, da se povzpnemo še na Bogatina in Lanževico. Ostali pohodniki so se spustili kar do koče. Po obilni malici so se sprehodili še do črnega jezera, večerji pa je sledilo prijetno druženje pozno v noč.

Nedeljsko jutro se je prebudilo v gosti megli in pršenju iz nje. Pred nami je bila dolga pot s Komne na Vogel. Po dobrem zajtrku smo se vsi dobre volje odpravili proti cilju. Megla je bila ves dan naša zvesta spremljevalka, ki nas je prikrajšala za ogled pokrajine, po kateri nas je vodila pot. Kljub temu smo po dobrih sedmih urah hoje prijetno utrujeni in brez poškodb, srečno prispeli na Vogel. Od tam smo se z gondolo spustili v dolino, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Kranj.

Tako je v prijetnem vzdušju minil še en nepozaben izlet v hribe. Enotno mnenje vseh udeleženk je bilo, da smo se imeli super. Najlepša hvala našemu direktorju, ki je že lani s predlogom za pohod na Triglav navdušil kar nekaj naših punc, da so začele zahajati v hribe. Hvala pa tudi spremljevalni ekipi, ki nas je razvajala na prelepih planinskih poteh.

Pavla Markič

 

NOVA PRIDOBITEV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA - Kamnolomce odslej varuje sv. Barbara

V kamnolom se pripeljemo po urejeni asfaltirani cesti. Že ob vstopu nas pozdravi moderna zgradba, pred njo pa stoji velika skala s kipcem sv. Barbare. Lahko bi rekli, da sv. Barbara simbolno ponazarja skrb za Sv. Barbara zavetnica rudarjev simbolno ponazarja skrb za zaposlene v kamnolomu

»Enaindvajsetega junija 1978 okrog 9. ure je z eksploatacijske poti v kamnolomu Kamna gorica po pobočju zgrmela Tatra in se ustavila 17 m nižje tik nad pri marnim drobilcem. Šofer Bogo Gruškovnjak je v zadnjem tre nutku izskočil iz kabine in obvisel na robu 17 metrov visoke stene.« Takole je v junijsko številko Gorenjskega cestarja leta 1978 zapisal Bogdan Drinovec, takratni vodja enote gradbeni materiali. Opisal je tudi druge probleme v kamnolomu, ki so pretežno izvirali iz neurejene eksploatacije.

Trideset let kasneje je podoba kamnoloma Kamna gorica pov sem drugačna. V kamnolom se pripeljemo po urejeni asfaltiranicesti. Že na vstopu nas pozdravi moderna zgradba, pred njo pa stoji velika skala s kipcem sv. Barbare. Lahko bi rekli, da sv. Barbara simbolno ponazarja skrb za zaposlene v kamno lomu. O tej skrbi je pri otvoritvi novega objekta spregovoril direktor podjetja Branko Žiberna, ki je na otvoritev poleg sodelavcev povabil radovljiškega župana Janka Stuška, občinskega svetnika in krajana Lipniške doline Janeza Ermana, med gosti pa smo videli tudi znanega maratonca Dušana Mravljeta. Direktor je v svojem otvoritvenem govoru poudaril velik napredek, ki ga je doživel kamnolom v svoji trideset letni zgodovini, ki vklju?uje tudiposluh za težave prebivalcev Lipniške doline. »Kamnolom predstavlja veliko strateško prednost podjetja, zato se bi rad še posebej zahvalil sodelavcem kamnolomcem za prizadevno delo« je še poudaril direktor. Oltar sv. Barbareje blagoslovil župnik iz Šenturške gore Pavel Juhant, trak pa sta med pokan jem možnarjev prerezala direktor podjetja Branko Žiberna in radovljiški svetnik Janez Erman.

V novem objektu je sodobno urejen prostor za ravnanje z elektronsko teh tnico in evidenco odvoza drobljencev, poleg je vratarnica in jedilnica. Vodja enote Materialna baza Milan Pirc nam je zaupal, da naj bi v zgornji etaži objekta uredili komandno sobo za vse naprave v kamnolomu, s čimer bi bistveno izboljšali delovne pogoje, saj delavci ne bi bili več v tolikšni meri izpostavljeni hrupu in prahu. Delovni pogoji in urejenost kamnoloma so danes povsem neprimerljivi s tistimi pred tridesetimi leti, ko so delovne nezgode tako rekoč vsak dan »visele v zraku«. Zamenjane so bile nekatere naprave v kamnolomu: montiran je bil nov rotacijski mlin za kamen BHS, s katerim se je izboljšala oblika zrn drobljenca, v katerem je bilo prej preveč listnatih zrn. Namesto kovin skih mrež v sitih, ki so bile zelo glasne in so se hitro obrabljale, so namestili gumijaste mreže METZO, podobno izboljšavo so uvedli tudi na vsipnih jaških. »Načrtujemo prodajo kamene moke, ki je zelo iskan artikel za asfaltne baze in toplarne« je še dejal Pirc.

Največ zaslug za sodobno urejen kamnolom ima poleg vodstva podjetja prav gotovo vodja kamnoloma Janez Lušina. Ko je pred 16 leti prišel v kamnolom je letna proizvodnja drobljencev znašala do 50.000 m3, lani so približno enako količino naredili v enem mesecu. Etaže so bile neurejene in nevarne, prav tako cesta iz etaž do platoja. Dober in urejen kamnolom po Janezovem mnenju ni pomemben le za lastnika, pač pa tudi za lokalno skupnost. »Kamnolom je proizvodni obrat, ki ga je treba dolgoročno načrtovati, zato ne bi smel biti pod vplivom ene ali druge politične opcije na okoljskem ministrstvu« je poudaril Lušina. »Danes smo prišli na 10-kratno proizvodnjo v primerjavi s sedemdesetimi leti, vrednotenje kamnolomcev pa je še vedno tako, kot je bilo postavljeno takrat« je bil ogorčen Janez. »Ne rečem, da delo na gradbiščih ni naporno, vendar kamnolomce ves čas priganjajo drobilci in druge naprave. Spro stijo se lahko le takrat, kadar se naprave usta vijo, pa tudi delovni pogoji zaradi hrupa in prahu so zelo težki«. Janez bo za seboj zapustil urejen kamnolom in rad še kdaj prišel pogledat svoje sodelavce, s katerimi je skupno ustvaril moderen proizvodni obrat za proizvodnjo drobljencev. Počasi se pripravlja za odhod v pokoj, zato že prenaša svoje znanje na naslednika. Franc Debeljak se je zaposlil v Cestnem podjetju Kranj pred tremi meseci. Doma je naŠutni, prihaja pa iz Poljanske doline, kjer je bil tudi dalj časa zaposlen v Rudniku urana Žirovski vrh. V kamnolomu je trenutno zapo slenih 18 sode lavcev. Upra v- lja vec postro jenja Husnija Ćoralić, ki je na tem mestu pred kratkim zamen jal Blaža Cvetka, je povedal, da so investicije v naprave bistve no zmanjšale hrup, podaljšan prepust na potoku Vrčica pa omogočil razširitev kapacitet za deponijo drobljencev za tampone in kamnito gredo.

Kamnolom Kamna gorica predstavlja za Cestno podjetje Kranj poleg asfaltne baze, betonarne in gramoznic pomembno strateško prednost pred konkurenco. Tega se sedanja uprava in vodstvo podjetja dobro zaveda. Pomembno pa je tudi vedeti, da napravam in materialom življenje vdahnejo ljudje, ki z njimi upravljajo, njihova pripravljenost za dobro delo in pripadnost. Dobri medsebojni odnosi, primerni delovni pogoji in ustrezna plača so dejavniki, ki pogojujejo uspešno poslovanje.

Marjan Bajt

 

ZIMA OPLETA Z REPOM

Vremenska napoved za torek in sredo, 4. in 5. marca je obetala večjo količino snežnih padavin, zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji. Vzdrževalci cest so napoved vzeli resno in se pripravili na akcijo, kot da bo padlo pol metra snega. »Marca se kaj takega rado zgodi«, je povedal Drago čarman. Tokrat je res začelo močno sne žiti, vendar je bil sneg zaradi mrzlega vzhod nega vetra nekoliko manj moker, top la zemlja pa ga je dobršen del stopila. Naj več snega je padlo v zgornji Selški doli ni, v Davči 65 cm, na Soriški planini 70 cm, ne kaj manj pa v zgornji Savski dolini. V Akci ji pluženja in posipanja je sodelovalo 45 delavcev in 55 vozil, poleg tega pa še 8 stro jev, ki so posuli 180 ton soli in 65 m3 peska.
»Na Jezerskem je začelo snežit ob 3h zjutraj« nam je povedal Darko Kokalj, ki že 25 zim skrbi za cesto na Jezersko. Letos je cesto do mejnega prehoda plužil le ob Božiču in na pustno soboto. »Spominjam se časov, ko je za cesto skrbel še pokojni Ropret. Nekoč je zapadlo toliko snega, da smo morali najprej z Rolbo rezkati sredino ceste, šele potem smo lahko pomagali s plugi.« Takrat je Darko vozil Tama 170, potem pa precej let Steierja, sedaj pa ima sodoben kamion Mann 440 s pogonom na vse osi. »Kot bi presedlal iz fičota na mercedesa« pravi Darko. "Cesto preko Jezerskega vrha uporabljajo kot bližnjico do Ljubljane predvsem Korošci iz Slovenj Gradca in Gorenjci, ki so zaposleni kot gozdarji na avstrijskem Ko roš kem" je povedal Darko.
Tako toplih zim kot je letošnja ni veliko. Zato so vzdrževalci poleg zimske službe ves čas zaposleni tudi kot gradbinci. Iztok dela v Kropi pri sanaciji poškodb po jesenskih poplavah, Drago v Hrastju na občinski in v Križah na državni cesti, Vodnik in Škofje Loke pa nadaljuje s sanacijo zemeljskega plazu na Visokem v Poljanski dolini. Zimska dežurna služba se 15. marca konča, potem pa skrb za organizacijo morebitne akcije prevzamejo vodje vzdrže valnih baz.

Marjan Bajt

 

36. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE CESTARJEV - ROGLA 2008 - Šli smo po zmago

Letošnja zima je s snegom, če se izrazim po gorenjsko, precej »ohrna« in smučarskim navdušencem ni najbolj naklonjena. A ker je volja močnejša od narave, smo najbolj zagreti za trening izkoristili vse bele krpe med bujnim spomladanskim cvetjem, ter se po najboljših močeh pripravili na tradicio nalne cestarske igre.
Že ob zboru pred podjetjem je jutranja zarja napovedala čudovit sončen dan. In res je bilo tako. Nekoliko nas je oviral le veter, ki pa je bil zaradi prijateljskega vzdušja zanemarljiv faktor.
Svoj dominantni položaj v zimskih športih smo letos utrdili in dosegli še boljše rezultate kot lani, saj tokrat »nasprotnikom« v skupnem seštevku po kategorijah nismo prepustili nobene zmage.
Tekmovalci smo se pomerili v veleslalomu in teku na smučeh. Veleslalomski progi sta bili dobro pripravljeni, vendar pa zaradi obilice tekmovalcev (540 v vseh katego rijah) nista zdržali do konca. Tekaško progo je organizator pri pravil v zadnjem hipu, zato je bila mehka. Ženske in starejši »dečki« so se pomerili na krajši razdalji, »mladinci« pa na daljši.

Darko Logar

REZULTATI

VELESLALOM	DESKANJE	SMUČARSKI TEK
Ž nad 46 let 1. Markič Pavla 3. Suhadolnik M. Ž 36-45 let 4. Kous Alenka 7. Perhavec A. Ž do 35 let 1. Strupi Pavlin A. M nad 51 let 4. Markič Jure 5. Bogataj Gojko M 41-50 5. Tonejec Iztok 8. Pirc Milan M 31-40 9. Kropivnik F. M do 30 3. Logar Darko 4. Zabret Luka	ŽENSKE 1. Torkar Petra MOŠKI 1. Štern Luka	Ž nad 41 let 1. Markič Pavla 2. Suhadolnik M. Ž do 40 let 2. Strupi P. A. M nad 46 let 1. Čarman Drago 2. Markič Jurij 3. Selšek Luka 5. Jeklar Viktor M 36-45 let 4. Tonejec Iztok 7. Novak Branko

 

Cestarji med prvimi priskočili na pomoč

V torek, 18. septembra se je nad Selško dolino in bohinjskimi hribi odprlo nebo. Kot v posmeh je iz svojih nedrij v nekaj urah izlilo ogromne količine dežja in nam pokazalo, kako smo nemočni. Voda, tako blagoslovljen dar, je v trenutku postala prekletstvo. Na svoji poti je pobrala vse, kar je stalo na njej in potem malomarno odložila v dolini. V kupih blata, lesa in kamenja so ležale zgodbe ljudi. Porušeni mostovi, zasuti prepusti in odnesene ceste so ponekod onemogočile hitro pomoč. Med prvimi, ki so priskočili na pomoč, so bili prav delavci Cestnega podjetja Kranj.

Podivjana voda je odnašala vse kar ji je bilo na poti

V Železnikih Na Trnju

Cveto Zorč se spominja, da se je okrog 11h vračal iz gradbišča na Sorici. »Vodostaj Sore je bil tako rekoč še normalen. Na gradbišču nismo mogli delati zaradi dežja. Okrog 13h sem dobil poziv naj se vrnem, ker v Železnikih vse plava. Cesta je bila poplavljena že v Selcih in komaj sem se prebil do tovarne Niko. Pri Domelu so mi nasproti že priplavali avtomobili. Še danes vidim, kako je vodni vrtinec požiral avtomobile pod obokanim mostom, ki smo ga komaj pred letom dni obnovili.«
Draga Čarmana je ob 11h klical cestar Franc Taler, ki bedi nad zgornjo Selško dolino, pol ure kasneje pa še Janček Primožič iz Davče. Razmere v dolini so se hitro slabšale. »To je bil znak za alarm«, je dejal Čarman. » Najprej smo organizirali zaporo cest, ob 13h pa smo proti ogroženim odsekom cest že odpeljali prvo mehanizacijo. Na srečo smo se uspeli prebiti le do Selc. Če bi nas voda ujela v Železnikih, ne vem kaj bi bilo.«

V Kropi je poleg vode grozil tudi zemeljski plaz

Davča je bila še v petek, tri dni po neurju, ena sama razvalina. Potok Davča je spremenil svojo strugo in na več mestih odnesel cesto do žive skale. V spodnjem delu je zalil in zasul nekaj hiš, porušil ali odnesel večino mostov. Večina prebivalcev je bilo do konca tedna odrezanih od sveta, le v zgornji del doline je bilo moč priti le preko Poljanske doline.
Nekaj podobnega je doživel direktor podjetja Branko Žiberna, ki je bil tega dne v Kamnolomu Kamna gorica. »Zaradi naraslih voda je bilo treba najprej reševati postrojenje kamnoloma. Ko je prišel iz Krope poziv na pomoč, smo se z bagri takoj odpravili tja. Žal se ni dalo kaj dosti storiti. Morda smo le malce omilili škodo. Voda je podivjala.«

Cesta v Bohinj skozi Sotesko

Cestni preglednik Alojz Fuchs je okrog 13. ure pregledoval ceste, pri čemer mu je na Jamniku zemeljski plaz preprečil povratek proti Besnici. » Odločil sem se, da se spustim proti Kropi, pa mi je tudi tam plaz zaprl pot. Ostal sem ujet, dokler niso na besniški strani odstranili plazu.«
»Petnajst let sem na tem delovnem mestu, pa česa podobnega še nisem doživel« je povedal Rudi Mikolaj. »Cesta Bled – Bohinj skozi Sotesko je bila dobesedno zasuta. Nanosi grušča so bili debeli do 10 metrov. Malo nad elektrarno je plaz zasul železniško progo na nasprotni strani in reko odrinil proti cesti.«

Jutro je pokazalo razdejanje

Voda je segala dobe meter čez ograjo

V sredo, en dan po neurju, sem na poti v Železnike srečal najprej ekipo vzdrževalcev, ki je odstranjevala naplavine s ceste na Luši. Za vasjo Selca je sredi naplavin stal finišer, ki naj bi asfaltiral dovozno pot. Cesta proti Studenem je bila vse bolj pokrita z naplavinami, dvorišče v tovarni Alples je kazalo razdejanje. V križišču na Češnjici je delovodja Franc Mohar s svojo skupino že čistil cesto in okolico. Pravo razdejanje se je pokazalo pri tovarni Domel. Zaposleni so odstranjevali nanose lesa, blata in kamenja. Obokan most na priključku v naselje Racovnik, ki so ga delavci Rabičeve skupine lani obnovili, je bil nepoškodovan, prav tako kamniti podporni zid s konzolnim pločnikom ob glavni cesti. Na ograji, tri metre nad normalnim vodostajem Sore, so visele stvari, ki jih je tem odložila narasla voda. Temna sled na fasadi hiše ob cesti je kazala, do kod je segala voda.

Tako so zgledali avtomobili, ki jih je naplavila voda

Še hujšo podobo je kazalo naselje Trnje v centru Železnikov. Ljudje so iz hiš nosili uničeno opremo in odvažali blato in les. Izmučeni in otopeli obrazi niso kazali prestanega strahu. Prevladala je želja po življenju, strah se je skril v podzavest. V tistem trenutku me je postalo sram. »Kaj delaš tu?« sem se vprašal. »Ali imaš pravico gledati njihovo nesrečo in to fotografirati?« Nesrečnim ljudem so takoj zjutraj priskočili na pomoč gasilci in civilna zaščita, videti je bilo tudi nekaj vojakov. Čeprav v začetku morda malce slabo organizirani, so ljudem prinašali upanje, da v nesreči ne bodo ostali sami.
Iz Davče, Krope in Bohinja so poročila o posledicah neurja prihajala z majhno zamudo. Železniki so bili zaradi obiska vlade na prvih straneh medijev, kar je hvala Bogu pripomoglo k hitremu ukrepanju. Poleg tega se nobena materialna škoda ne more primerjati z izgubo življenj. Na žalost so v Železnikih ugasnila kar tri.

Neurje je na cestah naredilo veliko škode

Na cesti Podrošt - Petrovo brdo

Daleč največ škode na cestah je bilo v zgornji Selški dolini. Ceste v Davčo tako rekoč ni več. Težko si je predstavljati, kdaj bo po dolini spet tekla cesta, ki bo primerna tudi za avtobuse, ki vozijo pozimi smučarje na Črni vrh. Kot nam je povedal direktor podjetja Branko Žiberna, je Direkcija za ceste RS s Cestnim podjetjem Kranj sklenila pogodbo za nadomestni cesti, ki bosta povezali Zgornjo Davčo s Petrovim brdom (od Jureža do Zgage in od Jemca do Zgage). Rok izvedbe je 15. november.
Zelo je poškodovana tudi cesta iz Železnikov proti Petrovem brdu. Na njej so nastali številni usadi, močno je poškodovan most pod Sušo, na nekaj mestih ceste ni več. Hudourniki so na cesto nanesli več tisoč m3 materiala, zasuti so vsi prepusti, podrte varovalne ograje, da o bankinah in brežinah ne govorimo.

Ob vodotokih ki pogosto grozijo s poplavami, veljajo le dobre rešitve

Janko Rabič je na tej cesti s svojimi sodelavci že leta 1995 zgradil prve podporne zidove. Že takrat je narasla voda pokazala, da se v tej dolini polovične rešitve ne obnesejo. Vse objekte, vključno z lani zgrajenim odsekom Na Trnju v Železnikih, so naredili temeljito, čeprav so pri tem doživljali kritiko investitorja. Nadzornik je to občutil konkretno na svojem žepu. Tokrat se je pokazalo, da so graditelji imeli prav. Objekti so kljub katastrofalni 500 letni vodi ostali nepoškodovani.
V Kropi je podivjana Kroparščica odnesla dvakrat po 150 m ceste v zgornjem delu naselja in pretrgala vodovod. Človeških žrtev na srečo ni bilo, čeprav si je voda izbrala novo strugo tam kjer je bila prej cesta. Spodkopala je stanovanjsko hišo, zalila vigenc, v katerem je Kovaški muzej prikazoval kovanje žebljev v starih časih, potem pa se je vrnila v svojo strugo.

V nekaj dneh zagotovili prevoznost

"Hudourniki so na cesto nanesli ogromno materiala

Čarmanova skupina je takoj v sredo začela s čiščenjem nanosov na cesti proti Železnikom. Prva večja je bila pred odcepom za Martin vrh, kjer je manjkalo 120m ceste. Malo naprej je Sora spodkopala opornik mostu pod Sušo in grozilo je, da se bo porušil. S skalami in nekaj betona so ga sanirali in tako omogočili promet proti Zalem logu. Cveto Zorč je povlekel stroje iz gradbišča v Sorici in iz smeri Podrošt začel prodirati proti Zalem logu, kjer je hudournik sredi vasi odložil ca 500 m3 grušča in lesa. Ko so to očistili, so se usmerili proti Petrovem brdu. V nekaj dneh so preložili več kot 10.000 m3 materiala, del so ga vgradili v porušene dele cest, del pa odpeljali na deponijo. Medtem Jasmin Mušić pod Sušo vodi dela pri začasnem mostu pod Sušo, ki bo zgrajen po sistemu Mabey.

14 dni že delamo neprekinjeno. Res smo že utrujeni!", je dejal Cveto Zorč

Druga skupina pod vodstvom Uroša Berceta se trudi zagotoviti prevoznost ceste po Davški dolini. S štirimi bagri, grederjem, valjarjem in demperjem nasipajo manjkajoče dele ceste, pri čemer jim velike težave povzroča voda, ki na številnih mestih teče iz razmočenih brežin. Očistili so tudi cesto do kamnoloma Zala. Uroš se zaveda, da so vse te rešitve le začasnega značaja, saj lahko prva večja voda spet odnese cesto.

Janko Rabič si ogleduje razdejano cesto

Iztok Kern vodi vzdrževalno bazo Tržič, ki skrbi tudi za Kropo. »Voda je hujša kot ogenj. Ogenj pogasiš, pred vodo pa samo beži!« je dejal Iztok. To izkušnjo so doživeli tudi naši sodelavci iz Kamnoloma Kamna gorica, ki so poskušali pomagati v Kropi, vendar so se morali zaradi nevarnosti umakniti. Vzdrževalci iz tržiške baze so lahko začeli s prvimi deli pri zagotavljanju prevoznosti ceste šel, ko so vodarji za silo uredili strugo. Cesto so po nekaj dneh za silo uredili, vendar je bila, v času nastajanja tega prispevka zaradi nevarnosti večjega zemeljskega plazu, še vedno zaprta.

Cesta je prevozna vendar zaradi nevarnosti plazu zaprta

S ceste v Bohinj je bilo za zagotovitev prevoznosti treba odstraniti preko 10.000 m3 grušča in kamenja. Z blejske strani se je čiščenja lotila skupina iz cestne vzdrževalne baze pri Blejskem mostu, z bohinjske pa po naročilu občine zasebnik. S tremi bagri, tremi nakladači, rovokopači in kamioni so delali štiri dni, v tem času pa so se Bohinjci vozili proti Bledu čez Pokljuko.

Na trajnejšo sanacijo cest bo treba še počakati

Nekaj dni po neurju so se na teren odpravili strokovnjaki podjetja, da dokumentirajo in ocenijo nastalo škodo. Ocenili so, da bodo dela za zagotovitev prevoznosti vredna ca 1 milijon EUR. Ocene in popis poškodb so bile posredovane upravljavcu cest Direkciji RS za ceste, ki bo za dokončno sanacijo pridobila ustrezne tehnične rešitve. Šele takrat bo dokončno znana potrebna vsota denarja.
Veliko večjo pozornost kot doslej, bo država morala posvetiti urejanju vodotokov. Od leta 1991 naprej se je dotok sredstev v ta namen stalno zmanjševal in prej dobro organizirana vodarska stroka je danes zelo osiromašena. Pri tem strokovnjaki iz cestnega gospodarstva opozarjajo, da bi bilo smotrno obe stroki na državni ravni bolje povezati, saj tudi v naravi pogosto delita skupno usodo.

Marjan Bajt

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

NA TRIGLAVU

Ko smo letos spomladi ženske v sejni sobi CP Kranj praznovale materinski dan, je bilo govora tudi o hoji po hribih. In ker nekatere sodelavke do takrat še niso bile na Triglavu, se je direktor ponudil, da nas tja povabi prav on. No, obljubo je res držal in tako je bil v avgustu določen datum za pohod.

Zadnji avgustovski petek smo se že ob pol šesti zjutraj zbrali pred upravo CP, od koder nas je avtobus odpeljal na Rudno polje. Tam smo se malo posladkali s slastnimi krofi, počakali še našega vodnika Sašota, nato pa krenili proti Vodnikovemu domu. Pot čez strmi Studorski preval smo ob prijetnem klepetu prehodili brez najmanjših težav. V koči smo ob pitju čaja zapeli našo himno in še nekaj planinskih pesmi, saj smo imeli s seboj tudi Krištofa s kitaro. Pot smo nadaljevali proti Domu Planika, ki nas je pričakal zavit v gosto meglo. Po enournem počitku smo se odpravili proti vrhu našega očaka. Vso pot se je v nas zaganjal močan veter, a smo kljub temu osvojili vrh. Sledilo je fotografiranje in planinski krst, saj je bilo med nami kar nekaj prvopristopnikov. Pred nami je bila še pot navzdol, ki pa smo jo prav hitro premagali in v koči prijetno utrujeni in vidno razbremenjeni sedli k večerji. Zvečer nam je član cestarskih odprav, Janez Dovžan, pripravil čudovito predavanje o njegovih odpravah v tuja gorstva. Marsikoga izmed nas je zamikalo, da bi se tudi sam podal na podobno rajžanje. Naslednje jutro nas je pot vodila najprej do Tržaške koče na Doliču, nato čez Hribarice k Zasavski koči na Prehodavcih, sledil pa je najlepši del poti po dolini Triglavskih jezer do Koče pri Triglavskih jezerih. Vso pot smo na meliščih pod mogočnimi ostenji Velike in Male Zelnarice občudovali številne gamse, ki so uživali v spokojnosti gorskega miru. Svizci so naš prihod naznanjali z glasnimi žvižgi, ki so še dolgo odmevali od sivih skal. Pri najlepšem od Triglavskih jezer, t.i. Ledvici, smo posedeli in se prepustili toplim sončnim žarkom, ki so nas sramežljivo gledali izza oblakov. Pozno popoldne smo prišli do Koče pri Triglavskih jezerih. Po okusni večerji smo ob spremljavi Krištofove kitare prepevali še pozno v noč in se imenitno zabavali. V nedeljo pa smo jo po zajtrku mahnili čez Štapce na planino Ovčarijo, dalje na planino Dedno polje in naprej do koče na Planini pri jezeru, od koder smo po krajšem počitku odšli do planine Blato, kjer nas je na naše presenečenje čakal naš Cveto, ki nas je s kombijem zvozil v Staro Fužino. Privoščili smo si še kosilo, nato pa nas je avtobus odpeljal nazaj v Kranj.

Za vse udeležence je bilo to zares eno čudovito, nepozabno doživetje. Dosežen je bil glavni namen pohoda, to je – vsi smo se imeli zelo lepo. Srečno smo prehodili dolgo pot, kljub slabi napovedi pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme, ki res ne bi moglo biti primernejše.

V imenu ženskega dela odprave se našemu direktorju najlepše zahvaljujem za prijetno, nepozabno druženje. Hvala pa tudi Cvetkotu za prevoz ter Sašotu in članom »cestarskih odprav«, ki so ves čas skrbno pazili na nas in nas pri vzponu na vrh Triglava vzpodbujali, da smo vse prišle na cilj.

Pavla M.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

NAJVIŠJI STOLP ZA SKOKE V VODO

Cestno podjetje Kranj – Inženiring je na Bledu za svetovni pokal v skokih z višin postavil stolp za skoke v jezero s 23 metrov.
Tlorisna dimenzija stolpa je 7,50 x 7,20 m, višine 23,00 m. Pohodni konzolni del sega 500 cm izven konstrukcije nad jezerom. Za potrebe nosilne konstrukcije stolpa je na obali izvedeno gramozno nasutje (posteljica) v debelini cca. 50 cm, nosilnosti 100.0 kN/m2. Na izravnano površino je postavljeno 12 lesenih tramov dimenzije 24x16x800 cm in 2 lesena tramova dim. 24x16x400 cm za potrebe nosilnosti in vertikalnega sidranja stolpa. Nosilna konstrukcija je izdelana iz Doka podpornih stolpov Staxo, pohodna konstrukcija pa iz Doka sistemov Top 50. Sidranje jeklene konstrukcije je izvedeno z jeklenimi vrvmi (cca. 1000 m) debeline 12 mm – oznake 12 DIN 3066 FE ZN 1770 SZ, povezane z veznimi (natezne matice, obesni členi, verižni spojnik VS in žične spone) elementi. Večina sidranja je izvedena na obstoječa drevesa v parku, katere je bilo potrebno primerno zaščititi zaradi poškodbe od jeklenic. Za vertikalno sidranje stolpa s strani jezera je nameščena proti-utež iz betonskih robnikov, skupne teže cca 18 ton. Dela so izvedena (transporti in montaža) kljub slabemu vremenu in zahtevni izvedbi v rekordnem (izvajanje ob nedeljah in prazniku) času.
Podatek, koliko je bila konstrukcija za izvedbo zahtevna, pove, da je Blejski stolp, s katerega so skakali v vodo, večkratni svetovni prvak Orlando Dugue-Kolumbija, Sergey Zotine-Rusija, Steve Black in Joe Zuber-Avstralija ter Aleš Karničar in Jernej Klinar-Slovenija in drugi, višji od znanega odskočišča na mostu nad Neretvo v Mostarju.
Za uspešno izvedbo projekta je priznanje s strani svetovne organizacije za skoke v vodo prejel vodja projekta Živko Kuridža.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

MOST LANCOVO - Najdaljši most v rekordnem času

Cestno podjetje Kranj – Inženiring je postavil začasni most čez Savo na Lancovem, čez katerega bo zaradi rekonstrukcije obstoječega mostu promet stekel predvidoma konec junija. Dvosmeren izmeničen promet bo urejen s semaforji. Takšen prometni režim bo veljal do zaključka obnove mostu jeseni letos.
Dve jekleni montažni konstrukciji za začasni most je zagotovilo Ministrstvo za obrambo, postavitev pa financirala Direkcija RS za ceste in Občina Radovljica. Ta rešitev bo omogočila, da v času gradbenih del ne bodo potrebni obvozi, ki bi podaljšali pot iz Lipniške doline na levi breg Save.
Celotna dolžina jeklene konstrukcije (Mabey & Jonson) je 70 m, teža pa cca.120 ton.
Za izvedbo konstrukcije je potrebno poleg organizacije transportov jeklene konstrukcije iz Ljubljane in Novega Mesta izvesti:

Splošno:
• preučiti tehnično dokumentacijo
• pripraviti montažni plato v dolžini cca. 30 m
• postaviti montažne in lansirne valje
• označiti (zakoličiti) os mostu na vseh opornikih
• zavarovati konstrukcijo proti nepredvidenim pomikom
• v času potiskanja konstrukcije skrbeti za valje
• ležišče plošč višinsko naravnati
• po končani montaži izvesti zaključni pregled montaže

Desno-levo polje:
Za postavitev jeklene konstrukcije v dolžini 70m, (polje sestavljeno na desnem bregu Save – 40m, na levem bregu Save pa 30m) pa je izvesti:
• urediti zaporo in obvoz lokalne ceste
• uredi (delno zaporo) državne ceste
• pripraviti plato za izvedbo
• postaviti, namestiti lesene podpore
• sestaviti jekleno konstrukcijo po predpisih in navodilih
• postaviti konstrukcijo na podpore

Montaža (zgoraj navedene konstrukcije) je bila zelo zahtevna. V sodelovanju z predstavniki (inštruktorji) SV, so se izkazali tudi naši delavci, in izvedli dela v petih dneh, kar je po zagotovilu predstavnika (poveljnika) SV iz Novega Mesta, najdaljšo tovrstno konstrukcijo izvedli v rekordnem času. Za uspešno in hitro izvedbo del je poleg zalaganja sodelujočih, bila pomembna dobro planirana in organizirana logistika transportov in postavitev jeklene konstrukcije.
Sodelujočim, za izvedbo tega projekta so čestitali predstavniki krajanov, SV in osebno župan Občine Radovljica.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

NAJVEČJA IN NAJSODOBNEJŠA BETONARNA NA GORENJSKEM - V letu 2007 načrtujemo dvakrat več betonov

"Največja konkurenčna prednost Cestnega podjetja Kranj je lastna surovinska in tehnično-materialna baza" je v letnem poročilu za l. 2006 zapisal direktor podjetja Branko Žiberna. Da s to trditvijo misli resno, se lahko prepričamo v betonarni Podbrezje, kjer od konca aprila poskusno obratuje nova betonarna. Dobrih 30 let stara betonarna, ki jo je Cestno podjetje Kranj pridobilo s prevzemom SGP Tržič, je postala premajhna in tehnološko neustrezna. Podjetje je v zadnjih dveh letih močno povečalo lastne potrebe po betonih, povečalo pa se je tudi povpraševanje drugih porabnikov. Odločitev za novo betonarno je bila torej logična posledica povečanega povpraševanja in poslovnih načrtov podjetja za naslednja leta.
Dela pri novi betonarni so se začela v lanskem decembru. Zaradi ugodnega vremena čez zimo so dela potekala tako rekoč neprekinjeno in 24. aprila letos je betonarna začela poskusno obratovati. Gradbena dela je opravila domača ekipa pod vodstvom delovodje Franca Moharja, montaža kovinske konstrukcije pa je potekala pod strokovnim vodstvom monterja proizvajalca betonarne, ob pomoči sodelavcev iz betonarne (Franc Šega, Jure Šimič, Domen Štumberger in Cvetko Blaž). Na pomoč sta jim prišla tudi sodelavca iz asfaltne baze Stane Vovnik in Aleš Prevodnik. Obenem z betonarno je bila v neposredni bližini postavljena tudi nova trafo postaja. Nova betonarna ima kapaciteto 90 do 100 m3 betonov na uro, v eni sarži pa zmeša 2,25 m3. Za napolnitev ene hruške betona je stara betonarna potrebovala 24 minut, sedaj pa bo za enako količino betona zadostovalo 5 do 6 minut. Naprava je v celoti vodena računalniško iz upravljavske kabine, to delo pa je bilo zaupano Šimić Juretu. Kmalu bo bolje poskrbljeno tudi za edino članico ekipe betonarne Olgo Štempihar, saj je v prizidku objekta načrtovana tudi nova pisarna, garderobe in jedilnica.
Po besedah vodje betonarne Franca Šege so cene njihovih proizvodov konkurenčne, kar se odraža v velikem povpraševanju. Zaradi načrtovane podvojitve količin proizvodov v letu 2007, bodo sredi maja uvedli dvoizmensko delo na separaciji, ki jo upravlja Cvetko Blaž, verjetno pa kmalu tudi pri proizvodnji betonov. V načrtu imajo tudi razširitev dejavnosti na proizvodnjo betonskih pokrovov in jaškov. V laboratoriju v prizidku laborant Domen Štumberger opravlja tekočo kontrolo proizvodnje svežega betona, zunanjo kontrolo pa izvaja pooblaščeni certifikacijski organ Igmat iz Ljubljane. Agregate za betone pregleduje lastni laboratorij v AB Naklo. Nova betonarna je velika pridobitev za podjetje. Njena lokacija v Podbrezjah je tako rekoč idealna, saj je v neposredni bližini avtoceste, zemljepisno pa sredi Gorenjske. Enako lahko trdimo tudi glede ekoloških vplivov na okolico, saj bi težko našli kraj, ki bi bil manj moteč za okoliške prebivalce. Glede na vse naštete prednosti se nam sama ponuja možnost, ki jo je omenil tudi direktor podjetja g. Žiberna, to pa je prestavitev asfaltne baze v Podbrezje.

povečaj

povečaj

povečaj

 

BETONSKI LEPOTEC ČEZ SAVO DOLINKO - Kolesarska povezava med Lescami in Bledom

Konec aprila smo praznovali svetovni dan Zemlje. Ob tej priliki so nam različne organizacije sporočale, da si prebivalci našega planeta sami žagamo vejo na kateri sedimo. Zlasti zaskrbljujoče so podnebne spremembe, ki smo jim že priča. Če bomo varčevali z energijo in v zrak spuščali manj škodljivih snovi, bomo pripomogli k izboljšanju razmer.
Ekološka zavest se udejanja najprej na osebni ravni in eno od dejanj, ki pripomore k čistejšemu okolju je tudi vožnja s kolesom, namesto z avtom. Tega se zaveda tudi država in lokalne skupnosti. Pred šestimi leti je bila s pomočjo denarja evropske agencije Phare zgrajena kolesarska povezava med Martuljkom in Ratečami, prva, ki je bila uvrščena v državno mrežo kolesarskih povezav. Pred slabim mesecem dni je bil pri Blejskem mostu slavnostni dogodek, ob katerem so predstavniki države in občin Radovljica in Bled slavnostno prerezali trak na kolesarski brvi čez Savo Dolinko. Nosilec naloge so bili naši gradbinci iz skupine Luke Selška, samo betonsko konstrukcijo pa je gradilo podjetje CPM iz Maribora. Kranjčani smo izdelali temelje brvi iz betonskih pilotov premera 1,8 metra, na katerih sloni ločna konstrukcija brvi, ter obojestranska cestna priključka na brv v skupni dolžini ca 400 m. Naši strokovnjaki, med katerimi naj omenimo operativnega vodjo del Dopona Arpada, Envera Selimovića in Toporš Andreja, so lahko ponosni na svoje delo. Vitko podobo blejskega lepotca poudarja ponoči osvetljena jeklena ograja, ki so jo po zamisli arhitekta in profesorja na FAGG dr. Gabrijelčiča izdelali strokovnjaki iz GP Tržič pod vodstvom Petra Rejca in Kok Janeza. V mostno konstrukcijo je bilo vgrajenih 250 m3 betonov in 25 ton betonskega jekla. Vozišče na brvi je izdelano na osnovi kremenčevih peskov in premazov iz SIKA materialov.
Parkirnina na Bledu je sorazmerno visoka, pa še parkirnih mest primanjkuje. Izkoristimo torej možnost, ki nam jo ponuja nova kolesarska povezava in pustimo avto v Lescah ali pa kar doma. Zapeljimo se na Bled s kolesom. »Toplogredni« plini, ki jih bomo pri tem proizvedli, bodo koristili našemu zdravju in pripomogli k zdravju našega planeta.

povečaj

povečaj

povečaj

 

KLJUB ZELENI ZIMI NAS SNEG NI PRESENETIL

Letošnja zima je nekaj posebnega. Sredi januarja so po zelenicah začele cveteti trobentice, zgodnje drevje je začelo napenjati popke. Delo na gradbiščih je nekoliko zastalo le zaradi božičnih in novoletnih praznikov. Vzdrževalci cest so v januarju opravljali druga vzdrževalna dela; s pomočjo strojev so urejali bankine in obsekavali drevje, ki je nevarno viselo na cesto.
V ponedeljek, 22. januarja pa je sneg, ki so ga nekateri že težko pričakovali, le pobelil Gorenjsko. Največ ga je zapadlo v zahodnih predelih Slovenije: v Gornje Savski dolini od 50 do 100 cm, na Soriški planini 70 cm. Moker sneg je lomil veje in podiral drevje, na Soriški planini pa je dodatne težave povzročal žled. Zaradi podrtega drevja je bilo treba že v torek zjutraj zapreti cesto na Vršič, popoldne pa še na Korensko sedlo. Zaprta je bila tudi cesta na Soriško planino. V četrtek je sneženje prenehalo, v petek pa se dežela prebudila v čudoviti zimski idili.
"Najprej je bilo treba na delo v Rateče in na Korensko sedlo" je povedal pomočnik vodje vzdrževalne baze pri Blejskem mostu Slavko Resman. Slavko, ki ga poznamo po njegovem veselem značaju, odprtosti in poštenem odnosu do sodelavcev, je prišel v Cestno podjetje Kranj leta 2000. Dve leti je delal v gradbeni operativi, sedaj pa že tretje leto skrbi za ceste na področju vzdrževalnih baz Jesenice in Rateče. "V Ratečah je do torka zapadlo 70 cm snega, do četrtka pa še 20 cm. V Zelencih in na Korenskem sedlu so na cesto padale tudi smreke, zato je bilo delo kar nevarno. V petek ob 13. uri smo cesto na Korensko sedlo očistili in jo ponovno odprli za promet." "Za začetek odpiranja vršiške ceste je treba počakati na dovoljenje Direkcije za ceste" nam je še povedal Slavko Resman. V soboto sta se v zasnežene vršiške serpentine zagrizla Jure Povšnar in Rudolf Gartnar s svojim snežnim rezkarjem. Če ne bo dodatnih padavin predvideva, da bo cesta odprta v enem tednu.
Celo novinarji, ki radi poiščejo kakšno "cvetko", so po tokratni akciji čiščenja cest na Gorenjskem ostali brez besed. Delo je potekalo tekoče in brez spodrsljajev. Celo mladi vozniki, ki so prvič sedli za volan s snežnim plugom, so dobro opravili svoje delo. Pravočasno so bili vpeljani v delo, spoznali so svoje odseke cest, na krstnem pluženju pa so jih spremljali cestarji. Pohvala za dobro opravljeno delo pa gre novinarjem, razen v "domačem cajtngu", težko izpod peresa.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

11.500 TON ASFALTA V 17 DNEH NA ENEM GRADBIŠČU

Med tujimi trgovskimi hišami, ki prodirajo na trge nekdanjega socialističnega bloka, je tudi Liedel. Ta nizko cenovna trgovska veriga v teh dneh ob cesti Vodice - Moste odpira velik distribucijski center, iz katerega bo oskrbovala svoje poslovalnice po Sloveniji in sosednjih državah. V centru se bo poleg številnih dostavnih vozil dnevno zvrstilo cca 150 priklopnikov, ki bodo dovažali in odvažali trgovsko blago.
O velikosti objekta govorijo njegove dimenzije: okrog stavbe velikosti 380 x 120 m je 30.000 m2 manipulativnih in 4.000 m2 parkirnih površin. Asfaltna dela na teh površinah je izvajalo Cestno podjetje Kranj.
Polagalci in proizvodnja asfalta so letošnjo sezono začeli s polno paro." Letos bo rekordno leto, saj so pred nami lokalne volitve ", nam je v pogovoru povedal vodja polagalnih skupin Drago Rogel. Čeprav se je sezona zaradi dolge zime začela 14 dni kasneje kot lani, so polagalci do sredine maja ob enaki kadrovski zasedbi položili 11.000 ton asfalta več in ustvarili za 380 milijonov SIT prihodkov (lani 210 mio). Največje gradbišče letos je že omenjeni Liedel v Komendi (152 mio SIT), potem cesta na Trebiji (36 mio SIT), Merkur Naklo (26 mio SIT), Liedel Jesenice (14 mio SIT), če omenimo le nekaj največjih. Za izvedbo asfaltnih del na gradbišču Liedel Vodice so imeli na razpolago 22 koledarskih dni. Delo je potekalo neprekinjeno, saj so delavci tudi na malico odhajali v izmenah. "Izšlo se je za en dan" pravi Rogel, "še sreča, da je bil v tem času samo en deževen dan, ko ni bilo možno delati.".

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

LIGA CESTARJEV SLOVENIJE - Cestarska liga v malem nobometu

Letos je bila na pobudo Cestnega podjetja Ljubljana organizirana liga cestarjev Slovenije v malem nogometu. V ligi so sodelovale ekipe iz šestih podjetij iz cestne stroke iz cele Slovenije. Poleg kranjske ekipe, so sodelovali še cestarji iz Ljubljane, Celja, Murske sobote, Maribora ter ekipa DDC-ja.
Liga je bila organizirana po turnirskem sistemu, saj sta bila v aprilu organizirana dva turnirja. Na zahodnem turnirju, ki je potekal na Ježici, je naša ekipa po odlični igri osvojila 1. mesto in se uvrstila na finalni turnir. V finalni turnir, ki je potekal konec maja, so se poleg naše ekipe uvrstile še ekipe CP Ljubljana, CM Celje in DDC. Tu se je igralo vsak z vsakim in po težkem boju z ekipo CPL smo cestarji iz Kranja, ki smo igrali brez dveh odličnih igralcev, osvojili odlično 2. mesto. Prvaki so postali igralci CP Ljubljana, tretji so bili igralci DDC-ja in četrti CM Celje. Smo pa v naših vrstah imeli najboljšega vratarja turnirja, Marjana Zupanca, ki je z odličnimi obrambami spravljal v obup nasprotne igralce. Poleg njega so se z odlično igro in pristopom izkazali tudi ostali igralci.
Po končanem turnirju je sledila podelitev pokalov in piknik, kjer smo se cestarji iz Slovenije v prijetnem vzdušju družili pozno v noč. Želja vseh prisotnih je bila, da bi liga postala tradicionalna in da bi se je udeležila vsa cestna podjetja iz Slovenije.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

V NAKLEM ZAKLJUČILI Z DELI

V poslovni coni v Naklem smo zaključili gradbena in asfalterska dela na 6.300 m2 velikem platoju okrog poslovnega objekta Merkur. Plato bo namenjen parkiranju in transportu njihovih tovornih vozil.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

GRADBIŠČE NA KOROŠKI CESTI V KRANJU

Gradbena dela na Koroški cesti v Kranju so v polnem zamahu. Izvajamo in obnavljamo celotno infrastrukturo komunalnih naprav (kanalizacija, plinovod, vodovod, elektro in telefonsko napeljavo), ter vsa potrebna gradbena dela za obnovo in asfaltiranje cestišča in pločnikov. Gradbišče sicer tehnološko ni toliko zahtevno, je pa zanimivo predvsem po organizaciji in izvedbi obvozov, saj se vsa gradbena dela izvajajo pod prometom oziroma pod polovično zaporo ceste. Gradbena dela bodo zaključena predvidoma v začetku meseca julija, takrat bo namreč obnovljeni del cestišča tudi asfaltiran in odprt za normalni promet.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

CESTA PREKO VRŠIČA KMALU ODPRTA

Letošnje obilne snežne padavine so na cesti Kranjska Gora – Vršič povzročile veliko težav našim vzdrževalcem cest. Da bi bila cesta prevozna do 1 . maja so 24. aprila pričeli z odstranjevanjem zapadlega snega in snežnih plazov , ki so bili na nekaterih odsekih ceste.
Zaradi porušitve propusta pod kočo na Gozdu pa bo tu polovična zapora ceste. Če bodo vremenske razmere dopuščale nemoteno delo , bo cesta za promet odprta do 30.aprila.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

PLANINSKO SMUČARSKA ODPRAVA ŠPANIJA 2006

Tudi letos si je planinsko smučarska odprava slovenskih cestarjev, ki jo sestavljajo predstavniki cestnih podjetij, DDC-ja, DRSC-ja in DARSA-a zadala cilj povzpeti se na najvišji vrh Pirenejskega polotoka, 3482m visokega Moulhacena v Sierra Nevadi in pa tudi 3482m visok Pico de Aneto, kot najvišji vrh Pirinejev, ter oba vzpona zaključiti s smučarskim spustom z gore.
V poznih večernih urah 15.03.06 smo preko mejnega prehoda Fernetiči zapustili Slovenijo. Preko Italije in Francije smo drugi večer prispeli pod Pireneje v Španijo. Nastanili smo se v prijetnem mestecu Benasque, kjer je bil naš "bazni tabor". Že takoj drugi in pa še naslednji dan smo poskušali osvojiti vrh Pico de Aneto, vendar nam vreme ni bilo naklonjeno. Prvi dan nas je na višini 2800m obrnila megla, drugi dan pa sneženje in megla. Zaradi večdnevne slabe vremenske napovedi smo zapustili Pireneje in se preko cele Španije odpravili v gorovje Sierra Nevada. Tudi tukaj se je nadaljevalo slabo vreme (spet sneženje in megla), vendar smo v dveh poskusih vsi osvojili 3494m visok Pico Veleta, ki je samo nekaj nižji od načrtovanega Mulhacena. Kot ponavadi, smo tudi letos uspešno osvojen vrh primerno proslavili v "baznem taboru".
Vsi smo se strinjali, da nas taka in podobna druženja povezujejo in tako pomagajo graditi pripadnost naši cestarski panogi.
Z lepimi vtisi ob prelepi in gostoljubni deželi smo se srečno vrnili domov.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

ZAPORA KRANJ

Cestno podjetje Kranj, d.d. obvešča, da bo zaradi rekonstrukcije in in obnove komunalnih vodov na Koroški cesti v Kranju na odseku od Gimnazije mimo hotela Creina do priključka parkirišča hotela Jelen, delna zapora ceste in sicer od ponedeljka 3.4.2006, do 16.6.2006 neprekinjeno v dnevnem in nočnem času.
Prometni režim na omenjenem odseku bo spremenjen in označen.
Voznike naprošamo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni mogoče izvajati med prometom.

povečaj

 

ZAPORA BLED

Obveščamo vas, da bo zaradi obnove komunalnih vodov in preplastitve ceste popolna zapora državne ceste R3-634 na odseku 1094 Gorje - Bled v km 2+460 v dolžini 140 m (od križišča Riklijeva c., Seliška c., Grajska c., Prešernova c. (Trgovina Mercator - Mak), do križišča Partizanska c. - Prešernova c. (Zasip - Bled - Gorje)).
Pričetek del in popolna zapora na navedenem odseku velja: od 23. marca 2006 od 5.00 ure (pričetek del) do 6. maja 2006 do 20.00 ure (konec popolne zapore).
V času popolne zapore odseka bo obvoz urejen po pregledni situaciji: obvoz v smeri Bled - Gorje: Cesta svobode - Kidričeva c. - Kolodvorska c. (enosmerni promet od Velike Zake do železniške postaje), obvoz v smeri Gorje - Bled, obvoz v smeri Zasip - Bled: čez Bledec (Grajska cesta) (enosmerni promet), obvoz v smeri Bled - Zasip: Seliška c. - Poljska pot (enosmerni promet).

povečaj

 

S TERENCI V GRAMOZNICI BISTRICA

Prvo soboto v marcu se je gramoznica Bistrica pri Naklem , spremenila v prizorišče atraktivnih voženj s terenskimi avtomobili. Te prireditve , ki smo jo organizatorju omogočili v gramoznici , se je udeležilo izjemno veliko gledalcev , tako , da je bila ta prireditev na nek način tudi lepa promocija za Cestno podjetje Kranj.
Obiskovalci so si lahko ogledali lokacijo , kjer pridobivamo prodnati material, ki ga uporabljamo za separiranje in uporabo tega materiala za betonske agregate in za ostale potrebe v gradbeništvu.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

 

34. ŠPORTNE IGRE CESTARJEV

"Cestarji smo ena redkih panog, ki v današnjih razmerah še vedno ohranjamo tradicijo organizacijo športnih iger" je v pozdravnem nagovoru dejal direktor Družbe za državne ceste iz Ljubljane, ki je bila letos organizator zimskih šprtnih iger slovenskih cestarjev. "Dobra fizična in psihična kondicija nam bo letos še kako prav prišla, saj je država po dolgem času spet odmerila zajeten del državnega proračuna za gradnjo in vzdrževanje cest."
Tokratne zimske športne so potekale na smučišču v Kranjski gori. V mrzlem jutru smo se na vzorno pripravljenih progah v veleslaomu zbrali predstavniki cestnih podjetij, SCP-ja, DDC-ja, Direkcije za ceste in DARS-a. Po končanih tekmovanjih v veleslalomu so se cestarji pomerili še v smučarskem teku. Za zaključek je organizator pripravil še novost, hokejsko tekmo z metlami v središču Kranjske gore, v kateri je ob bučnem navijanju, po streljanju kazenskih strelov, zmagala ekipa DARS-a pred Kranjčani. Vzorno organizirana prireditev se je končala z večerjo in razglasitvijo zmagovalcev ter prijetno zabavo.

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj

povečaj